Tiskane izdaje
Ljubljana - Sodišče je namreč presodilo, da državni zbor sprejema zakone tudi po tem, ko ga razpusti predsednik republike. Predsednik sodišča Ernest Petrič je tako dejal, da se omejenost pooblastil državnega zbora zgodi šele s konstituiranjem novega DZ.
Danes je ustavno sodišče tako odgovorilo na vprašanje Ali je državni zbor (DZ) presegel svoja pooblastila, ko je odločal o zakonih še po tem, ko ga je predsednik države Danilo Türk že razpustil?
Neomejena pooblastila razpuščenega DZ
Oceno ustavnosti petih zakonov so svetniki vložili veto (med njimi je najpomembnejši sveženj treh zakonov za učinkovit boj zoper gospodarski kriminal), o njih pa je državni zbor po odločitvi kolegija predsednika DZ odločal po 21. oktobru, ko je predsednik države parlament že razpustil in razpisal predčasne volitve.
Državni svet: Protiustavno ravnanje
Da je bilo to neustavno ravnanje, državni svet utemeljuje predvsem z dvema vzrokoma. Prvič, kolegij DZ ni organ, ki ga predvideva ustava, in nima ustavnopravnih pristojnosti odločanja o vprašanju zakonodajnega postopka oziroma o njegovi nujnosti.
Prav ta organ pa je odločil, da razpuščeni DZ znova odloča o sprejetju zakonov, če tako zahteva državni svet. Drugič, v ustavi niso nikjer izrecno določene pristojnosti razpuščenega DZ, drugače kot to velja za »razrešeno vlado«. Delovanje razpuščenega DZ in sprejete odločitve v zadevah, ki jih ne moremo opredeliti za nujne, so pravno sporne oziroma protiustavne, s tem pa so protiustavni tudi vsi zakoni, o katerih je razpuščeni DZ odločal.
