Referendum: Novost je zavrnitveni kvorum

Ljubljana – Nedeljski referendum o arhivih bo prvi, odkar je državni zbor lansko leto spremenil referendumska pravila. Bistvena novost je kvorum zavrnitve, ki predvideva, da mora zakon zavrniti vsaj petina volivcev.

Kaj pomeni kvorum zavrnitve, se v teh dneh sprašuje veliko posameznikov, ki premišljujejo, ali se bodo udeležili referenduma o arhivih ali ne.

Doslej je na referendumih veljalo, da je nek zakon potrjen ali zavrnjen, če so tako odločili z večino glasov, pri čemer ni bilo pomembno, koliko se jih udeleži referenduma. To teoretično pomeni, da tudi če bi se referenduma udeležil le en volivec, bi s svojim glasom odločil izid referenduma.

Nova pravila, ki jih je državni zbor sprejel lani s spremembo četrtega odstavka 90. člena ustave, po novem določa, da mora zakon, ki je predmet referendumskega preverjanja, zavrniti kvalificirana večina oziroma mora proti njemu glasovati najmanj petina vseh volivcev.

»Tako določena referendumska večina predpostavlja dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida. Najprej bo treba ugotoviti, ali se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali, izrekla proti zakonu ali ne. Če ta večina ni dosežena, zakon ni zavrnjen in se lahko razglasi. V nasprotnem primeru, če je večina volivcev glasovala proti zakonu, je treba ugotoviti, ali ta večina predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev. Za zavrnitev zakona na referendumu morata biti izpolnjena oba pogoja, to je relativna večina in kvorum zavrnitve,« pojasnjujejo z ministrstva za notranje zadeve dileme o novih referendumskih pravilih, ki so se pojavile v javnosti.

Pred tremi leti smo že odločali o arhivih

Kaj to pomeni v številkah? Po zadnjih podatkih ministrstva za notranje zadeve, s presečnim datumom 28. april, je v registru volilnih upravičencev zabeleženih 1.715.157 volivcev. Glede na pogoj iz ustave to pomeni, da se bo moralo na referendumu proti zakonu o arhivih opredeliti najmanj 343.031 volivcev. Upoštevajoč oba pogoja, ki jih navaja ministrstvo za notranje zadeve, bo morala biti proti arhivskemu zakonu najprej relativna večina, potem pa se bo ugotavljalo, ali ti glasovi proti zakonu ustrezajo tako imenovanemu kvorumu zavrnitve.

Je za pobudnike referenduma to dosegljiv cilj? Lahko bi bil, če bi se ponovil razplet pred tremi leti, ko se volivci odločali o treh zakonih, eden od teh pa je bil tudi zakon o arhivih. Na tedanjem referendumu je bila udeležba nekaj višja kot 40 odstotkov, glasove je oddalo nekaj manj kot 690.000 volivcev, proti zakonu pa je glasovalo 481.000 volivcev. To pomeni, da bi zakon padel na referendumu tudi v novih pogojih.

Vendar je upoštevati dejstvo, da se je 5. junija 2011 odločalo tudi o pokojninski reformi, ki je pritegnila pozornost večine slovenske javnosti, odločanje o referendumu pa je potekalo bolj po principu kolateralne škode, saj so ljudje na volišča prihajali zaradi pokojninske reforme, in ne zaradi zakona o arhivih.