Referendum o družinskem zakoniku bo

Amnesty International: Odločitev ustavnega sodišča vodi v kršitev mednarodno priznanih človekovih pravic.

tor, 27.12.2011, 11:22; spremenjen: 14:27

Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo državnega zbora, naj prepove referendum o družinskem zakoniku. Odločitev so sprejeli s petimi glasovi proti štirim.

Proti prepovedi so bili sodniki Mitja Deisinger, Miroslav Mozetič, Jan Zobec, Dunja Jadek Pensa in Marta Klampfer. Proti takšni odločitvi so glasovali Ernest Petrič, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat.

Poslanci večine sodnikov ustavnega sodišča niso prepričali, da nov družinski zakonik odpravlja očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi zavarovanja tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu.

Med pomembnimi razlogi za odločitev je bil tudi, da zakonodajalca rezultat referenduma veže eno leto, to pa je tudi čas po katerem bi novosti v družinskem zakoniku šele začele veljati in torej tudi v primeru zavrnitve zakona lahko parlament morebitne neustavnosti v skoraj enakih rokih še odpravi.

Tudi sam državni zbor ob sprejetju očitno ni ocenil, da bi bile protiustavnosti, ki jih sedaj zatrjuje v zahtevi za prepoved referenduma, takšne narave, da bi bila nujna njihova takojšnja odprava, kar bi lahko pomenilo podlago za prepoved glasovanja na referendumu, je zapisano v razsodbi.

Odločitev sodišča pomeni, da bodo januarja (najverjetneje 3.) pobudniki lahko nadaljevali zbiranje 40.000 podpisov za referendum o družinskem zakoniku, ki je bilo zaradi odločanja ustavnega sodišča prekinjeno.

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je septembra zbrala že več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih je potrebnih 40.000.

Svetlik odločitev sodišča obžaluje

Minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovali. Vendar tako odločitev obžaluje. Ocenil je, da bodo družbene posledice izrečene sodbe, da bo Slovenija v kulturni blokadi s strani Cerkve. 

»Ustavno sodišče po njegovih besedah žal ni uporabilo možnosti, da bi to blokado preprečilo,« je dejal Svetlik. 

Sodišče bi moralo po njegovih besedah bolj upoštevati 5. člen ustave, ki pravi, da država Slovenija na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.

Amnesty International: odločitev krši mednarodno priznane človekove pravice

Amnesty International skrbi, ker se je uveljavitev družinskega zakonika spet oddaljila, istospolni partnerji in njihovi otroci pa bodo še naprej izpostavljeni kršitvam njihovih mednarodno priznanih človekovih pravic.

Mednarodno veljavno in v praksi upoštevano pravo prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmeritve. Iz tega načela izhaja vrsta pravic, ki jih morajo notranji pravni sistemi uveljaviti. V Amnesty International upajo, da se bo Slovenija pridružila  državam, ki imajo svoje pravne sisteme usklajene z mednarodnimi. Vlado pa pozivajo, naj zagotovi, da se referendum ne bo uporabil kot širitev sovraštva proti skupini istospolno usmerjenih.

Civilna iniciativa vesela

»Z veseljem sprejemamo dolgo pričakovano odločitev Ustavnega sodišča, ki je dovolilo družinski referendum,« je dejal Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok.

»Z odločitvijo so potrjena naša večletna prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic in še posebej v tej zvezi človekovih pravic otrok.  O tem se bo namreč odločalo na družinskem referendumu: o pomenu materinstva in očetovstva za otroka ter o potrebi in največji koristi za otroka, da ima skrbna in ljubeča mamo in očeta.«

»Z velikim veseljem bomo 3. januarja nadaljevali zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki je bilo zaradi vložene zahteve za ustavno presojo prekinjeno,« je še dejal Primc.

Odzval se je tudi ljubljanski nadškof Anton Stres, ki odločitev ustavnega sodišča pozdravlja. Odločitev ustavnega sodišča po njegovem mnenju pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in ni bilo diskriminatorno.

Neustavna kampanja kot argument?

Navedbe državnega zbora o nastanku protiustavnih posledic zaradi referendumske kampanje, ki naj bi spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, ustavno sodišče ni upoštevalo, ker lahko presoja le, ali bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. »Varstvo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v referendumski kampanji je zagotovljeno v drugih postopkih,« je zapisano v razsodbi ustavnega sodišča.

Povezane novice

Družinski referendum vendarle bo?
8. december ob 17:08
Ustavno sodišče je presojalo, a ugotovitve niso sporočili. Po podatkih TV Slovenija in Pop TV so referendum dopustili.
Prijavi sovražni govor