Tiskane izdaje
Ljubljana - Referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo 20. decembra, je odločila večina poslancev, ki pa je prepovedala referendum o zakonu o obrambi in ustavila zbiranje 40.000 podpisov volivcev po državi za ta referendum.
»Ravnajo na enak način kot pri sprejemanju zakona: na hitro, brez vsake javne razprave,« je o prepovedi referenduma za Delo povedal urednik kulturne redakcije Radia Študent (RŠ) Robert Bobnič. Bobnič je napovedal, da bodo v tednu sprožili spor pred ustavnim sodiščem o odločitvi državnega zbora.
Referendum je prepovedalo 71 poslancev zaradi ocene, da je dopolnitev zakona o obrambi nujna za obrambo in varnost države. Dopolnitev bi omogočila, da bi državni zbor lahko, če bi soglašali dve tretjini poslancev, za tri mesece vojake napotil v pomoč policistom pri obvladovanju migrantov na meji. Vojaki bi v tem času imeli tudi nekaj policijskih pooblastil. Če Radio Študent sproži pravdanje, novost ne bo veljala do odločitve sodnikov, vojaška pomoč policistom na meji pa bo, kot že doslej, lahko le logistična in simbolna.
Referendum za tri milijone
»Izvedba referenduma bo stala nekaj čez tri milijone. Okoli dva milijona bomo potrebovali že letos, še dober milijon prihodnje leto,« je ocenil direktor službe državne volilne komisije Dušan Vučko.
Dušan Vučko. Foto: Uroš Hočevar/Delo
V preteklosti je izvedba referendumov in volitev stala tudi več kot štiri milijone, a so stroške z varčevalnimi ukrepi zadnja leta znižali. Državna volilna komisija se bo, da bi sprožila priprave, najbrž sestala v ponedeljek prihodnji teden. V rebalansu letošnjega proračuna dveh milijonov za referendum ni. Vlada jih bo morala postrgati iz rezerv.
Za prihodnje leto pa je v prejšnji teden dopolnjenem predlogu proračuna, o katerem razprave začenjajo poslanci, predlagan dodaten dober milijon za stroške, ki bodo za družinski referendum plačani prihodnje leto.
Kampanja pred kampanjo
Čeprav so poslanci odločali le o datumu referenduma, so se pred glasovanjem razvnele številne polemike o dopustnosti odločanja ljudstva, modrosti ustavnih sodnikov in pravicah hetero in istospolnih partnerjev in otrok takšnih in drugačnih staršev.
»Od nasprotnikov odprave diskriminacije smo slišali, kaj bo kampanj prinesla: nabor laži, zavajanj, predvsem pa, kar je najbolj zastrašujoče, sovražni govor,« je poslanske razprave denimo ocenil Matej T. Vatovec (ZL), in dodal, da referenduma o manjšinah in temeljnih pravicah sploh ne bi smelo biti, še najmanj primeren čas zanj pa je pred božičem.
Foto: Jure Eržen/Delo
»Protestiram proti temu, da smo v naprej obsojeni diskriminacije, sovražnega govora. Prav tisti, ki nam to podtikajo, izvajajo sovražni govor,« pa mu je odgovorila Ljudmila Novak (NSi) in dodala, da »je bil zakon sprejet popolnoma nedemokratično po nujnem postopku in proti volji ljudi, ki so to vrsto zvez z zmožnostjo posvojitev otrok že enkrat zavrnili na referendumu.«
Starejši pomožni policisti
Povsem soglasno pa so poslanci po najhitrejšem možnem postopku podaljšali starostno omejitev za delo v pomožni policiji. Iz vlade so spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji predlagali, da bi preobremenjenim policistom na mejah in po državi lahko pomagali izšolani in izkušeni nekdanji policisti, ki so zaposleni drugje ali so že upokojeni.
Meja za sodelovanje v pomožni policiji bo, če novosti v tednu dni ne ustavi veto ali referendumska pobuda, poslej 60 let. Za moške to pomeni da bodo v pomožni policiji lahko deset let starejši kot doslej, za ženske pa celo dve desetletji.
