Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Danes se uradno začenja kampanja za referendum o družinskem zakoniku, o katerem se bodo volivci izrekali 25. marca, na materinski dan in datum nadomestnih volitev za ljubljanskega župana.
Vprašanje na glasovnici bo: »Ali ste za to, da se uveljavi Družinski zakonik (DZ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. junija 2011?«
Okvirne stroške za referendum, ki bo že petnajsti oziroma šestnajsti (za prebivalce Mirne in Ankarana) po vrsti v samostojni državi, ocenjujejo na približno štiri milijone evrov.
Državni volilni komisiji so se doslej kot organizatorji kampanje, ki so odprli poseben transakcijski račun za sodelovanje v njej, prijavile stranke SMS – Zeleni Evrope, Stranka enakih možnosti, SDS, NSi in TRS ter kot posameznik Roman Vodeb. Imajo pa tisti, ki želijo v kampanji aktivno nagovarjati volivce, čas za odprtje računa še do srede. Po besedah premiera Janeza Janše vlada v kampanji ne bo sodelovala, saj imajo koalicijske stranke različna stališča do tega vprašanja.
Tako nasprotniki kot zagovorniki zakonika napovedujejo strpno, spoštljivo in argumentirano kampanjo, vendar je po videnem in slišanem v dobrih dveh letih razprav ob sprejemanju družinskega zakonika mogoče pričakovati, da bo razprava predvsem o tistih členih zakona, v katerih so kakorkoli omenjene istospolne skupnosti.
Družinski zakonik: boj za interpretacijo
Pri Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, ki je zbrala 42.000 podpisov za razpis referenduma, trdijo, da družinski zakonik ne spoštuje materinstva in očetovstva. Podporniki zakonika pa so prepričani, da ta daje enake pravice vsem otrokom in prinaša veliko pozitivnih rešitev za vse.
Kdo bo prepričljiveši? »Zakonik ne spoštuje matere in očeta, zato ga je treba zavrniti, saj je pomen materinstva in očetovstva treba zaščititi v slovenski družinski zakonodaji,« je ob vložitvi podpisov za referendum, ki so jih zbrali v rekordnem času, ponovil vodja civilne iniciative Aleš Primc. V njihovih prizadevanjih za zaščito tradicionalne družine jih podpira Rimskokatoliška cerkev, ki se ji prav tako zdijo sporni nova definicija družine in še nekaj drugih členov, od parlamentarnih političnih strank pa imajo podobne poglede v NSi, SLS in SDS.
Po drugi strani zagovorniki podpirajo stališča, da daje zakonik več pravic vsem otrokom in družinam, jih bolje varuje in nikomur nič ne jemlje. Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik obžaluje, da bodo nekateri krogi izkoristili referendum, da bi »nekaterim otrokom lahko kratili pravico do enakega, enako varnega, brezskrbnega in za razvoj spodbudnega otroštva, kakršnega imajo vsi drugi«. Miha Lobnik, koordinator Gibanja za družini zakonik, kampanjo vidi kot priložnost, da javnost spozna prednosti zakonika ter preseže strahove. Prepričan je, da bodo v prihodnjih tednih pojasnili, zakaj je večina argumentov nasprotnikov pravzaprav predsodkov, ki nimajo podlage. Pri gibanju sodelujejo tudi DLGV, SD, Pozitivna Slovenija, med neparlamentarnimi strankami pa Zares, LDS, SMS, TRS, Demokratična stranka dela.
S čim bodo prepričevali?
Oba pola sta pripravila že več obsežnih gradiv, s katerimi volivcem pojasnjujeta, za kaj se zavzemata.
Tisti, ki ljudi nagovarjajo, naj 25. marca obkrožijo za, utemeljujejo, da zakonik nikogar ne ogroža in nikomur ničesar ne jemlje, daje pa pravice tistim, ki jih zdaj nimajo. Vsakemu otroku priznava pravico do varnega in skrbnega družinskega okolja, vsem oblikam družine (nuklearne, enostarševske, rejniške, reorganizirane, razširjene, istospolne) daje enak pomen, družino kot institucijo in vrednoto pa utrjuje. Menijo, da nihče nima pravice nikomur vsiljevati svojega načina življenja. Za so tudi zato, ker mora država narediti več za otroke, ki trpijo ali so žrtev zlorab in nasilja, ker zakonik državo obvezuje, da omogoča ter spodbuja pozitivno in odgovorno starševstvo, parom omogoča družinsko svetovanje in mediacijo, ne dovoljuje telesnega kaznovanja in ponižujočega ravnanja z otroki, tem pa v sodnih postopkih daje zagovornika njihovih pravic.
Po drugi strani so nasprotniki zakonika prav tako nanizali razloge, zakaj obkrožiti proti. Priznavajo, da po členih, kot so zdaj zapisani v zakoniku, lezbični ali homoseksualni pari ne bodo mogli posvojiti otroka. »Vendar zakonik omogoča, da je posvojeni otrok vseeno dodeljen istospolni skupnosti. Lahko ga namreč najprej posvoji ena oseba kot posameznik (če ni v istospolni skupnosti ali če to prikrije), pozneje, ko oblikuje ali razkrije istospolno skupnost, pa istega otroka posvoji še njegov partner,« je mogoče prebrati na spletni strani 24kul. Definicija družine po njihovem mnenju ni vključujoča, saj izključuje starše, ki s svojim otrokom ne živijo pod isto streho, zakonik pa institutu zakonske zveze na normativni ravni jemlje njegovo bistveno poslanstvo – odprtost za rojstvo otrok in usmerjenost v zasnovanje družine.
Po zapisanih členih zakonika lahko samo moški in ženska skleneta zakonsko zvezo in živita v zunajzakonski skupnosti, dva moška ali dve ženski pa lahko skleneta partnersko skupnost in živita v zunajpartnerski zvezi, vendar so nasprotniki kljub temu prepričani, da zakonik omogoča poroke med istospolnimi pari, le poimenuje jih drugače. Med njihovimi očitki je mogoče prebrati še, da zakonik ne sledi najboljši koristi otroka in da ni res, da sledi spremenjenim vrednotam v družbi, temveč jih poskuša spodbujati.