Reforma pravosodja: revolucionarni posegi v civilne postopke

Ljubljana – Eden od največjih izzivov pravosodne politike je, kako doseči vsaj približno enakomerno obremenjenost slovenskih sodišč. In sicer tako, da bi vsa sodišča dosegala bolj ali manj iste časovne standarde pri reševanju zadev. Poti je več, pravi Goran Klemenčič.

Ena je preizkušena in je že pokazala nekaj rezultatov. Predsedniki sodišč namreč lahko odredijo, da se določeno število zadev s sodišča, ki ima zaostanke, prenese na tisto, ki je manj obremenjeno. Tako so že zdaj mariborski sodniki priskočili na pomoč koprskim in celjski novogoriškim. Govorimo o civilnih zadevah in postopkih, v katerih sodišča obravnavajo in odločajo o osebnih, družinskih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb.

Ljubljana pod pritiskom

Toda še vedno so nekatera sodišča zelo obremenjena. Izstopa ljubljansko okrožno sodišče, ki se ukvarja s 40 odstotki vseh gospodarskih zadev v državi. Prav pri teh zadevah pa se, tako pravosodno ministrstvo, po različnih kazalnikih kaže največja ranljivost države. Svetovna banka nas je letos uvrstila med države, kjer gospodarski spori trajajo najdlje (1160 dni), in po tem merilu je za nami le še Grčija.

V svetovnem merilu je Slovenija na lestvici 189 držav uvrščena na 117 mesto. Vendar raziskava Svetovne banke temelji na subjektivnem dojemanju nacionalnih poročevalcev (večinoma slovenskih odvetnikov), drži pa, da takšne raziskave vplivajo na obseg tujih vlaganj v državo in njeno konkurenčnost v mednarodnem okolju. Nekoliko bolje smo se odrezali v raziskavi evropske komisije, iz katere izhaja, da se v Sloveniji občutno skrajšuje čas reševanja civilnih in gospodarskih pravd, zato smo uvrščeni v zlato sredino EU.

Vzroki za zamude

Aprila je pravosodno ministrstvo opravilo anketo med sodniki, sodnim osebjem, odvetniki in pravobranilci. Z njo je želelo dobiti odgovore, kje so najpomembnejši vzroki za nastanek zamud v civilnih postopkih. Rezultati so pokazali, da so po mnenju anketiranih razlogi naslednji: razveljavitev sodb na višjih sodiščih in vračanje zadev v novo sojenje na prvi stopnji; neenotna sodna praksa; pozno vložene vloge strank, zaradi česar je treba naroke preložiti; sodniki postopka ne vodijo dovolj skrbno; težave pri vročanju; nova odvetniška tarifa, ki odvetnike nagrajuje za vsako vloženo vlogo.

Sankcije za zlorabe

Na podlagi rezultatov ankete so se na pravosodnem ministrstvu odločili tudi spremeniti zakon o pravdnem postopku, ki so ga uvrstili med enega od petih reformnih zakonodajnih posegov. Goran Klemenčič je spremembe označil za revolucionarne, posegli so v kar 130 členov. Temeljna načela pravdnega postopka sicer ostajajo nespremenjena, s spremembami se hoče doseči, da bi stranke prišle hitreje do pravice. Tudi tako, da tudi same prevzemajo odgovornost za nezavlačevanje postopka. To pomeni, da mora vsaka stranka v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, zato da je mogoče postopek izvesti čim prej. Za zlorabo postopka bodo stranke sankcionirane.

Dobro pripravljen sodnik

Ena od bistvenih novosti spremenjenih rešitev je uvedba programa vodenja postopka in možnost predvidevanja njegovega časovnega poteka. Tako bo stranka že na začetku izvedela datume vseh narokov in predvideni čas zaključka zadeve. Program je v rokah predsednika senata, ki ga bo izdelal po pripravljalnem naroku ali najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po razpravi s strankama. Program bo vseboval, kaj sodišče šteje za relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku glede na to, kar so stranke že navedle; sklep glede dokazov, ki sta jih stranki že predlagali; število ali datume narokov za glavno obravnavo, na katerih bo sodišče izvajalo dokaze. Predlog spremenjenega zakona izhaja iz tega, da je sodnik na zadevo dobro pripravljen, da bo postopek usmerjal in vodil učinkovito, da bo izpeljal le tiste dokaze, ki jih je nujno izvesti, da bo zavlačevanje postopka, ki si ga bodo hotele privoščiti stranke, kaznoval in da se bo le redko odločil za preložitev narokov. Tudi izvedenci bodo za zamujanje rokov za oddajo mnenj kaznovani.

Vrhovno sodišče še nič

In kaj o predloženih spremembah menijo na vrhovnem sodišču? Za zdaj še nič, saj so jih, kot pravijo, šele prejeli in gradivo posredovali sodnikom. Ko bodo ti podali mnenja in pripombe, bo lahko vrhovno sodišče zavzelo stališče tako do posameznih rešitev kot tudi do celote. Ocenjujejo namreč, da ne bi bilo primerno, če bi tako kompleksno besedilo komentirali, preden ga temeljito in celovito proučijo, zato za zdaj še ne morejo podati vsebinskih stališč. Tako bo treba počakati do jeseni, saj do takrat traja javna razprava o vseh petih predloženih zakonih. Poleg spremenjenega zakona o pravdnem postopku tako še o novem zakon o sodnem svetu, novem sodnem redu, novem zakonu o državnem odvetništvu in novem zakonu o kolektivnih tožbah.