Reforme na ponovnem preizkusu

Pokojninska reforma in reforma trga dela čakata na začetek pogajanj, ki naj bi se začela 19. in 21. septembra.

pon, 17.09.2012, 12:00

Ljubljana – Država je po več kot letu dni na ponovnem reformnem preizkusu. Pokojninska reforma in reforma trga dela čakata na začetek pogajanj, ki naj bi se začela 19. in 21. septembra.

Predloga obeh ukrepov sta pripravljena in ju socialni partnerji pravkar proučujejo. Politična elita je pri reformah dokaj složna. Koalicija oba zakonska paketa načeloma podpira, predlaga pa določene popravke; za, z določenimi zadržki, je tudi opozicija.

Več prožnosti, manj varnosti

Vladajoča liberalna Državljanska lista bi pri strukturnem posegu na trg dela uvedla več fleksibilnosti, ki bi – zlasti za mlade – lajšala odpiranje novih delovnih mest. Opozicijski Socialni demokrati so bolj zadržani in opozarjajo, da predlogi gredo v smer večje prožnosti, a tudi precej manjše varnosti za zaposlene.

Pri pokojninski reformi je vlada že upoštevala nekatere ključne zahteve sindikatov, recimo večji poudarek na delovno dobo, zato bo verjetno težje izpogajala prav reformo trga dela. Delodajalci na spremembe zakona o delovnih razmerjih čakajo že pet let, podpirajo tudi njen cilj, večjo prožnost trga dela. Sindikati pa bi radi, nasprotno, okrepiti trend zaposlovanja za nedoločen čas in čim bolj omejiti začasna dela. (Več v tabeli.) Na predlog delodajalcev in sindikatov so si socialni partnerji vzeli nekaj časa, da se seznanijo s predlaganim in da oblikujejo pripombe. Ta teden naj bi se tudi dogovorili, kdo in kako bo zastopal njihove interese v delovnih pogajalskih skupinah. Sestava pogajalskih skupin bo najverjetneje znana danes.

Za, a z nasprotnimi ukrepi

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole meni, da predlog reforme trga dela pri prožnosti še ni skladen z njihovimi pričakovanji, zato jih v pogajanjih čaka veliko dela. Podobno kritični so do prenovljenega zakona o delovnih razmerjih v Gospodarski zbornici Slovenije, saj spremembe po njihovem ne izpolnjujejo pričakovanj gospodarstva po večji fleksibilnosti in zmanjševanju stroškov dela. Člani upravnega odbora zbornice »pričakujejo in zahtevajo konkretnejše ukrepe in večjo reformno usmerjenost«, zato pogajalcem nalagajo, da v pogajanjih dosežejo čim več tistih zahtev, ki so jih že poslali vladi, vendar niso bile vključene v sedanji predlog.

Sindikati ne nasprotujejo reformi, a bi radi drugačne poudarke. Predsednik največje sindikalne organizacije v državi (ZSSS) Dušan Semolič želi, da se okrepi trend zaposlovanja za nedoločen čas, sindikati pa so odkrito proti ponovnemu uvajanju začasnih in občasnih del, kot je z malim delom poskusila prejšnja vlada, sprememba pa je bila zavrnjena na referendumu. Skeptični so tudi do enotne pogodbe za nedoločen čas, ki v prvih petih mesecih dela omogoča odpuščanje brez običajnih razlogov in skoraj brez pravnega varstva. Pogajanja o obeh reformah bodo trda, vlada pa bi rada obe spremembi uveljavila do konca leta.

Prijavi sovražni govor