Reforme: vlada zadovoljna, socialni partnerji kritični

O ukrepih, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije Evropa 2020.

Objavljeno
10. april 2012 11.53
K. V., Delo.si
K. V., Delo.si
Ljubljana - Socialni partnerji so bili pred začetkom seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) o nacionalnem reformnem programu 2012-2013 različno razpoloženi, piše Sta. Vladna in delodajalska stran verjameta, da je dokument dober, dovolj dodelan in da bo v Bruselj ponesel dobro sporočilo. Delojemalska stran pa je kritična, ker ga ni mogla sooblikovati.

Kot je pred začetkom seje ESS novinarjem dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, gre pri nacionalnem reformnem programu za »nesporne zaveze«, h katerim se je vladajoča koalicija zavezala že v koalicijski pogodbi. Menil je, da bi morala biti vsebina programa tudi del novega socialnega sporazuma.

Ob tem je minister poudaril, da bodo kratkoročni ukrepi za uravnoteženje državnega proračuna, ki v teh dneh odmevajo v javnosti, le malo v primerjavi z ukrepi, ki nas čakajo v prihodnjih letih in s katerimi »bomo državo tudi strukturno popeljali iz objema primanjkljaja«. Vizjak meni, da: »Hitri ukrepi za uravnoteženje javnih financ ne smejo blokirati, ovirati pogajanj za prihajajoči reformni program«.

Glede kritik o nedodelanosti nacionalnega reformnega programa, ki so prišle s strani opozicijskih poslancev, je dejal, da je treba še marsikaj v dokumentu uskladiti s socialnimi partnerji in da zato vlada pri definicijah ni mogla biti zelo konkretna. »Kajti če nekaj trdo zapišemo, nas to potem omejuje v pogajanjih s socialnimi partnerji,« je povedal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je pred sejo izrazil upanje, da bodo nacionalni reformni program danes podprli vsi socialni partnerji. Po njegovih besedah je sporočilo, ki ga bomo z dokumentom poslali v Bruselj, zelo pomembno. »Želim si, da bi se tega zavedali tudi sindikati,« je dejal.

Smole je zatrdil, da je tokratni program mnogo bolj dodelan kot so bili dosedanji, ki so jih vlade pošiljale v Bruselj. »Vsebuje praktično vse elemente, ki so bili predstavljeni, vse ukrepe, ki bi jih morali sprejeti,« je pojasnil.

»Glede na to, da smo gradiva pregledali, nas današnja seja ne more v ničemer presenetiti. Znana so stališča vlade, znana je ponudba. Slabo je prav to, da mi na te dokumente ne moremo vplivati. Prav bi bilo, da bi jih tudi mi sooblikovali,« pa je bil pred začetkom zasedanja socialnih partnerjev kritičen predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Semolič zato pričakuje, da bodo socialni partnerji danes poslušali znana stališča vlade, delodajalcev in sindikatov. »Politiki očitno želijo, da bi bil dokument, ki gre v Bruselj, pospremljen z informacijo, da smo ga obravnavali tudi na ESS,« je dodal. Poudaril je še, da bi bilo lahko hitenje z obravnavanjem dokumenta manjše, če bi se z njim srečali prej.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Peter Majcen je medtem opozoril, da morajo na ESS najprej reševati to, kar je nujno. Skladno s tem si želi zlasti nadaljevanja razprave o ukrepih za konsolidacijo javnih financ.