Register bolnikov se od dr. Bunca vrača v UKC

Ali je prof. dr. Matjaž Bunc kršil etični kodeks, bo ugotavljala zdravniška zbornica.

 

 

čet, 11.02.2016, 10:00
4,1 milijona vseh donacij leta 2012

 

2,3 milijona vseh donacij leta 2014

Ljubljana – Prof.dr. Matjaža Bunca, kardiologa iz UKC, bo zaradi raziskave, ki jo je vodil v UKC in drugih javnih bolnišnicah za zasebni račun, obravnaval odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice. Angleško podjetje AstraZeneca za jugovzhodno Evropo pa je že poslalo v UKC pismo, da se študija vrne pod okrilje UKC.

»Poskušali bomo narediti tripartitno pogodbo med Društvom za širitev znanja in raziskovanje v medicini, AstraZeneco in UKC, da bo študija dokončana in da bo ostanek denarja, vsaj 20.000 evrov, porabljen prek UKC,« je za Delo povedal prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC in predsednik Združenja kardiologov Slovenije, kamor je vključena velika večina (160) kardiologov. S prenosom 50.000 evrov vredne študije iz UKC na društvo dr. Bunca pred objavami v medijih ni bil seznanjen ne kot direktor ne kot predsednik združenja.

Odkar velja, da lahko društvo ustanovijo le tri osebe, registracija društva pa stane 31 evrov, je vzniknilo veliko društev. Raziskavo je dr. Bunc iz UKC prenesel na svoje društvo. S tem je zaobšel UKC in nacionalno Združenje kardiologov Slovenije, ki je reprezentativni član Evropskega kardiološkega združenja.

Prof. dr. Fras: Združenje ima več nalog

»Interes združenja je, da gredo predvsem tovrstne, neintervencijske študije, prek njega. Tudi sam menim, da bi bilo tako najbolj prav, saj se v združenju združujejo specialisti iz vseh strokovnih okolij. Prepričan sem, da je osrednja koordinacijska točka za primer večcentričnih projektov, kakršen je Bunčev, nujna, saj omogoča poleg hitre komunikacije tudi najboljšo možno raven znanstveno-strokovne kritičnosti in nadzora,« je dejal dr. Fras.

Kaj bi bilo drugače, če bi se podjetje AstraZeneca obrnilo na združenje kardiologov? »Po izhodiščni oceni namena raziskave ter smiselnosti in ustreznosti sodelovanja bi v okviru ustrezne delovne skupine določili nosilca raziskave in znanstveno-raziskovalni odbor. Tak odbor zagotavlja in je odgovoren za primerno strokovno in izvedbeno raven, verjetno bi bili v njem strokovnjaki iz več centrov. Vnaprej bi bili opredeljeni tudi ustrezno spremljanje in nadzor raziskave, način uporabe rezultatov in njihova objava. V združenju velja, da praviloma od 10 do 20 odstotkov denarja od vsakega na 'trgu' pridobljenega projekta namenimo za redno delovanje združenja in izvajanje s statutom določenega poslanstva, to je vzdrževanje vrhunske kardiološke stroke v najširšem smislu, stalno izobraževanje članov, izdajanje strokovne revije in drugih publikacij, podpiramo mlade kolege, mednarodne stike. Trudimo se tudi korektno nagraditi povečani obseg dela posameznikov,« je dejal.

Donacije in sponzorska sredstva so povsod pomemben, včasih edini vir za nakup nove opreme, za naložbe, za izobraževanja v tujini, organizacijo izobraževanj doma. V UKC zagotavljajo, da donacije za izobraževanje (glej tabelo) pridobivajo transparentno in brez povezave med posameznim zdravnikom in donatorjem. Za donacijo lahko zaprosi le predstojnik. Če gre donacija ali sponzorstvo prek malega društva, d. o. o. ali s. p. – to so oblike družb, prek katerih pridobiva donacije in sponzorstva prof. dr. Matjaž Bunc osebno – pa je konflikt interesov lahko velik.

 




Dr. Poredoš: Kršitev kodeksa

»Ni prav, kar je naredil. Sporno je, da UKC kot inštitucija ni bila seznanjena s prenosom raziskave. Vprašanje je tudi, ali je bil denar namensko porabljen. Prav tako ni prav, da farmacevtske firme izbirajo, kdo bo predaval na izobraževanju. Sponzorirana predavanja so praksa, ki jo imamo doma. Mednarodna strokovna srečanja plačajo le stroške prihoda in nastanitve predavateljev, a nikoli ne plačujejo predavanj. Prav tako ne bi smelo biti dogovorov med firmo in predpisovalci zdravil. To je huda kršitev etičnega kodeksa. Da bi zdravnik zaradi sponzorskega denarja predpisoval določeno zdravilo, čeprav je na voljo več zdravil, je hudo narobe,« je povedal prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, in s tem namignil na prakso farmacevtskih podjetij, da se individualno ukvarjajo z zdravniki in njihovim nagrajevanjem za kooperativno delo s farmacijo.

Eden od dodatnih virov pridobivanja sredstev v UKC je preizkušanje zdravil. Medtem ko so pred sprejemom posebnega pravilnika leta 2010 bili zaposleni precej samostojni glede povezav s farmacevtsko industrijo, je UKC s pravilnikom to omejil, zelo velik delež sredstev pa obdržal zase. Najbrž je tudi to razlog, da so tako pridobljena sredstva od takrat za četrtino upadla (glej tabelo). Od lani je pravilnik nekoliko spremenjen.

Prijavi sovražni govor