Tiskane izdaje
Statistika je rekordna. V tem letu so pripravili šest smernic in poročil, več kot 1500 pisnih mnenj, sprejeli več kot 2400 klicev, odgovorili na več kot 160 novinarskih vprašanj. Do 15. decembra so prejeli 611 pritožb, od tega 291 pritožb proti zavrnilnim odločbam, 305 pritožb zaradi molka organov in 15 pritožb proti poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom. Na novo so odprli 752 inšpekcijskih zadev, lani 628. Od tega v javnem sektorju 328 in v zasebnem 424 zadeve. Informacijska pooblaščenka je izdala tudi tri odločbe o biometriji, 12 dovoljenj za povezovanje zbirk, sedem dovoljenj za iznos, izdelali so tudi 105 mnenj o predpisih.
Pomoč novinarjem
Prelesnikova je povedala, da so v tem letu veliko primerov reševali zaradi novinarjev, ki so jim različni organi odklonili možnost vpogleda v zahtevane dokumente. Tako so posredovali pri razkritju avtorskih in podjemnih pogodb profesorjev fakultete za upravo in ekonomske fakultete, poročila o notranji reviziji fakultete za upravo, noveliranega investicijskega programa Teša 6, nadzora nad delom slovenskega veleposlaništva v Parizu, poročila o okoljskem skrbnem pregledu Cinkarne Celje, informacij o pogodbah Telekoma Slovenije z drugimi poslovnimi subjekti v zadnjih petih letih, kupo-prodajne pogodbe SDH o prodaji delnic Etre 33 in Alpine, končno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru DUTB, cene v postopku javne dražbe frekvenc za mobilne storitve v Sloveniji, ki jo je izvajal AKOS.
Tudi občine morajo razkriti pogodbe
Na pobudo informacijske pooblaščenke je morala Mestna občina Ljubljana posredovati zahtevane podatke o tožbi proti Slovenskim železnicam zaradi pogodbe o nakupu zemljišča, Mestna občina Maribor pa dokumente o poslih ki jih je sklenila z Mariborskim vodovodom. KPK je morala aplikacijo Supervizor posodobiti. Zdaj so javnosti dostopni le podatki o prejemnikih in zneskih avtorskih honorarjev za zadnjih deset let, in ne več za daljše obdobje. Prav tako je morala onemogočiti spletnim iskalnikom indeksiranje pravnih oseb iz Ajpesa. Slovenske železnice so morale prenehati zbirati lokacijske podatke s pomočjo potniških vozovnic s čipom.
Izdelali so 105 mnenj o predpisih
Na zakonodajnem področju so nasprotovali spremembi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi državnim organom omogočil zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev pri pridobivanju informacij, in ne le materialnih stroškov, kot velja zdaj. Nasprotovali so spremembam zakona o sodnem registru v delu, ki bi na spletu omogočil dostop do osebnih podatkov družbenikov, prav tako so v zakonu o bančništvu preprečili, da bi se Banka Slovenije izvzela iz kroga zavezancev po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Informacijska pooblaščenka je izdelala še smernice glede izvajanja videonadzora, o snemanju telefonskih klicev, o uporabi GPS sledilnih naprav, o zavarovanju osebnih podatkov in o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov. Pripravila pa je tudi poročilo o brezpilotnih letalnikih (dronih), v katerem zakonodajalca opozarja na tveganja glede zasebnosti.
Leto 2016 bo delavno
Mojca Prelesnik je napovedala, da tudi v prihodnjem letu pričakujejo veliko dela. Evropska zveza pripravlja uredbo, ki bo nadomestila nacionalne zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov in naj bi začela veljati konec leta 2017. Vlada pa mora pripraviti stroškovnik za zaračunavanje materialnih stroškov v postopku pridobivanja informacij javnega značaja.
