Robert Smrdelj: »Državi bi koristila povezava SLS z NSi«

Ljubljana – Predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke Robert Smrdelj o zadnjem glasovanju poslancev, ali bo župane lahko doletel odpoklic, in o pogajanjih s finančnim ministrstvom, koliko višjo povprečnino, ki je najpomembnejši prihodek občin, bodo dobili zaradi lanskega zvišanja javnih plač.

Takoj po novem letu se z ministrico Matejo Vraničar Erman niste dogovorili, koliko več občine dobite zaradi povišanja plač, o katerem se je vlada s sindikati dogovorila decembra. Kdaj se spet srečate?

Dogovor je bil, da v desetih dneh ali dveh tednih. A še čakamo preračune, ki so podlaga za številke finančnega ministrstva. Njihov predlog je bil, da bi v letu 2017 dodali okoli 4,8 milijona evrov, za leto 2018 pa 15 milijonov evrov. Naše ocene so za letos več kot dvakrat višje. Vlada v svoji ponudbi sploh ni upoštevala stroškov v domovih za ostarele, ki so za občine precejšni. Verjamem, da dodatne kalkulacije lahko spremenijo njihov predlog.

Je z domovi za ostarele mogoče pojasniti skoraj sto odstotkov razlike?

Razlika je velika. Mi smo naredili preprosto simulacijo; stroški občin za plače v javnem sektorju znašajo približno deset odstotkov stroškov celega javnega sektorja. Ne govorim le o denarju za delovanje občinskih uprav: v tem so tudi stroški za vrtce, za domove za ostarele in podobno. Od 56 milijonov evrov, kolikor je vlada izračunala, da se bo po dogovoru s sindikati povečala masa za javni sektor, smo preračunali, kaj je desetina, in upoštevali, da je na ravni občin velik del uslužbencev v skupini J. Številni najslabše plačani uslužbenci so zaposleni na lokalni ravni, tudi v vrtcih in domovih za ostarele. Pri teh bo povišanje krepko višje kot drugod. Ocena vlade na 56 milijonov je zagotovo tudi podcenjena, saj vlada vedno izpostavi podatke, ki so zanjo pogajalsko ugodni. Jasno smo predstavili, kako smo dobili izračun naše ocene, ki je dvajset odstotkov mase povišanja. Pri 56 milijonih je to 11 milijonov evrov.

Ne bi bilo normalno, da bi vlada v pogajanjih s sindikati že lani imela številke, koliko bo to stalo občine?

Normalno bi bilo. Ne le za ministrstva, preračune bi lahko pripravili tudi za sektor občin in ugotovili stroške. Ampak tako pač je. Po podatkih, ki jih bomo zdaj dobili z ministrstva, se bomo morali izpogajati za rešitev.

Koliko krogov pogajanj in srečanj pričakujete?

Če naslednjič ne bomo prišli skupaj, bo vlada »vsekala« neko številko in to bo to.

Poslancem bo predlagala povišanje povprečnine, ki vas ne bo povsem zadovoljilo?

Kot običajno, da.

Za prihodnje leto je razkorak precej manjši. Je na to vplivala sodba ustavnega sodišča, da mora vlada do takrat popraviti pravila izračunavanja povprečnine?

Ne, to ni bilo povezano. Za prihodnje leto vlada priznava, da bo finančni učinek velik. Številke, ki smo jih dobili, so, da bo sporazum državo letos stal 56 milijonov, prihodnje leto pa dobrih 90 milijonov evrov. Preračun, kolikšen delež odpade na občine za posamezno leto, se pri vladnem predlogu matematično ne izide. Za leto 2018 je številka bolj realna, za letos pa država bolj stiska z denarjem za plačilo stroškov plačnega dogovora.

Hitreje kot o povprečninah bodo poslanci že prihodnji teden odločali, ali bodo volivci lahko odpoklicali svoje župane. Kaj pričakujete?

Cela paleta argumentov je bila predstavljena v državnem zboru, v državnem svetu in v javnosti, da bi bilo smiselno, če bi poslanci še enkrat trezno premislili. Pa ne v kontekstu, ali je ta instrument potreben. Vsaj kar zadeva združenje občin, mu nismo neposredno nasprotovali. A določen bi moral biti tako, da ne bo zlorabljan. V 95 odstotkih bo to, kar je pred poslanci, političen instrument, ki ga bodo stranke in politika zlorabljale. Kdaj pa kdaj pa bo tudi res prišel prav, če bo težava z županom v kakšni občini.

Ali ste med poslanci SMC, Desusa in ZL, ki nameravajo uzakoniti novost, zaznali to skrb?

Ne. V veliki večini jemljejo argumente združenj občin kot način, kako župani zagovarjamo sami sebe, in kot iskanje izhoda, da nas odpoklici ne bi doleteli. A vsi ti župani bodo še pred začetkom veljave odpoklica šli še enkrat na volitve in bodo ponovno preverjeni. Za sedanje župane to nima tako strašne ostrine. Problem po občinah bo, da bo poraženec na volitvah zelo hitro lahko dobil novo priložnost. Zakon namreč omogoča že leto po volitvah začetek postopkov za zamenjavo župana iz povsem političnih razlogov brez vsakršne krivde. Omogočajo se politične igre in pravzaprav kampanje skozi ves mandat. Vemo pa, kako teče delo v času kampanje, in celotno delovanje občin se potiska v bolj formalno uradniško in bistveno manj gospodarno vlogo. Stabilnost lokalne samouprave bo preteklost.

Župan občine Pivka ste že skoraj dve desetletji. Nazadnje ste bili v prvem krogu izvoljeni z dvotretjinsko večino. Kakšna je možnost, da bi vas poskušali odpoklicati?

Možno je, da skupina občanov ne bo zadovoljna s kakšno mojo odločitvijo ali odločitvijo občine in bodo začeli zbirati podpise, da bi tudi tako izsilili kaj za svoje interese. Vsa ta politična anarhija pa bo legalno podprta v zakonu.

Zbirali bodo podpise za začetek postopka pravega zbiranja podpisov?

Tako.

Potem pa se bo zapletlo, ker je določeno visoko število podpisov za glasovanje o odpoklicu?

Gotovo bo veliko manj verjetno, da bodo v 35 dnevih zbrali dovolj overjenih podpisov. A ustvarilo se bo vzdušje volilne kampanje že med mandatom. Precej izgubljanja energije bo, ko se bomo ukvarjali sami s seboj – opozicija in pozicija.

Eden od argumentov SMC, Desusa in ZL je, da je bolje omogočiti zbiranje podpisov kot prenašati nasilne proteste, kot so bili proti Kanglerju.

S tem se strinjam. Združenje občin je predlagalo korektnejšo rešitev. Precej bi omejili politične zlorabe odpoklica, če bi uzakonili, da lahko občani, civilna družba, zahtevajo hkratne predčasne volitve župana in občinskega sveta. To bi zmanjšalo možnost političnega zlorabljanja instrumenta, saj večina občinske politike sedi v občinskem svetu.

Del razprav so bili tudi zelo osebni napadi na Janija Möderndorferja, da odpoklica ne bi smel predlagati, ker je zamenjal preveč strank. Kaj menite o tem?

To spodbija pravo argumentacijo. Na to se ni smiselno osredotočati. Bistveno je, da bo ta predlog zamajal stabilnost delovanja občin.

Zadnja leta je bilo v SLS veliko turbulenc. Ste še v stranki?

Ja, sem član SLS.

Boste prihodnje leto kandidirali za stranko?

Nisem se še odločil. Kar zadeva stranko, pa upam na konkretnejši premik v sodelovanju s sorodnimi strankami. Čeprav že imamo slabo izkušnjo pri združitvi s krščanskimi demokrati, vendarle menim, da bi bila za Slovenijo zelo koristna tesna povezava z NSi.

Ali nameravate kandidirati za poslanca?

Doslej nisem imel te ambicije. Je pa res, da se lokalna politika še preveč kreira ravno v državnem zboru. Z vidika decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja lahko iskreno povem, da lokalci pogrešamo SLS v državnem zboru.