Tiskane izdaje
Rupel sicer dopušča možnost, da je bil Erjavec pri tem le »poslušen izvrševalec - nečak iz ospredja«. Erjavec mu, kot je povedal v intervjuju, sicer ni odgovoril na nobeno pismo in na noben argument v zvezi z razrešitvijo.
»Nesporno gre za kazenski ukrep, ki pa ni osamljen. Bom parafraziral, kar je pred kratkim rekel Janez Janša: danes mečejo iz hiše tiste, ki so jo zgradili, vanjo pa se selijo tisti, ki so nekoč najbolj ovirali njeno graditev,« je prepričan bivši zunanji minister.
Moten delovni proces ali ne? Pahor pravi, da ja.
Erjavec je Rupla 11. junija v elektronskem sporočilu seznanil s predčasno razrešitvijo s položaja generalnega konzula z 31. julijem letos. Pri tem se je skliceval na zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki določa obvezno upokojitev, če sta izpolnjena pogoja starosti in delovnih let.
A Rupel opozarja, da Zujf omogoča podaljšanje delovnega razmerja, če je to potrebno za nemoten delovni proces, in meni, da bo ta proces na generalnem konzulatu v Trstu v primeru njegovega tako zgodnjega odhoda zagotovo moten.
Pri tem ga je presenetilo stališča predsednika države Boruta Pahorja. Ta je ocenil, da bi z njegovo razrešitvijo »nastala kadrovska vrzel«. »To bi bilo ravno v nasprotju z namero ministrstva, ki je s teboj podpisalo dogovor prav zato, da bi delo v Trstu potekalo nemoteno,« je po Ruplovih besedah dejal Pahor.
»Lustracija leta 2008, 2012 - odgovoren Türk«
Rupel je v intervjuju tudi spomnil, da bi moral leta 2008 postati veleposlanik v Avstriji, a je tedanji predsednik republike Danilo Türk to preprečil, »kar je bila politična lustracija, kot smo jo poznali v Jugoslaviji«. Leta 2012 bi naj nato postal veleposlanik pri ZN, v Berlinu ali na Dunaj, a je Türk to znova »grobo zavrnil«.
Spomnil je, da je bil leta 2009 sprejet zakon o zunanjih zadevah, ki dopušča službovanje v tujini le do 68. leta starosti. »Kolikor vem, sta to omejitev - zaradi mene in še koga, ki sta ga želela izključiti iz slovenske diplomacije - postavila Danilo Türk in (tedanji zunanji minister) Samuel Žbogar«.
»Cilj: izstopiti iz Nata«
O sojenju v zadevi Patria in prvostopenjske obsodbe Janše je Rupel med drugim opozoril, da bi lahko Sistemska tehnika, če bo ta odločitev potrjena, od države zahtevala bajno odškodnino. »Obsodba bi bila potemtakem lahko povezana z denarjem za ljudi, ki so povezani s sedanjo koalicijo.«
V ozadju procesa proti Janezu Janši je po njegovem tudi »prizadevanje, da bi oslabili slovensko obrambo in dosegli izstop ali izključitev iz Nata«.
Če bi Janša na koncu dejansko moral pravico iskati na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, bi bila to po mnenju Rupla »velika sramota za slovensko pravosodje in velika nevarnost za aktualno politično garnituro, ker bi Strasbourg gotovo razsodil v Janševo korist.«
