Tiskane izdaje
Voditelja sta se pogovarjala tudi o obnovljenih spopadih na jugovzhodu Ukrajine in odnosih med Evropsko unijo in Rusijo, ki »se bodo, tako vsaj upam, začeli postopno izboljševati«, kakor je po srečanju izjavil Putin. Vsekakor pa so glavna tema Pahorjevega obiska, med katerim se je srečal tudi s premierom Dmitrijem Medvedjevom, gospodarski odnosi med državama. Medsebojna blagovna menjava se je v času sankcijskih vojn med Zahodom in Rusijo zmanjšala, v Ljubljani pa se nadejajo, da bodo slovenski gospodarstveniki, ki bodo danes sodelovali na posebni poslovni konferenci, med obiskom sklenili za skupno 650 milijonov evrov izvoznih pogodb.
Plini in tiri uspešnega sodelovanja
Slovenski kmetijski minister in podpredsednik vlade Dejan Židan, ki je prejšnji mesec v Moskvi »pripravljal teren« za sedanji obisk predsednika in spremljajočo 40-člansko delegacijo, v kateri je veliko gospodarstvenikov, je po vrnitvi domov optimistično napovedoval, da bodo slovenska podjetja samo v času sednjega obiska sklenila za okoli četrt milijarde dolarjev poslov.
Ruske agencije so že vnaprej poročale, da bodo v času obiska predsednika države, ki ji Gazprom zagotavlja 70 odstotkov vsega zemeljskega plina, lani pa ga je iz Rusije uvozila 520,1 milijona kubičnih metrov, podpisali nov sporazum, ki bo Sloveniji zagotavljal dostavo ruskega plina od leta 2018, ko poteče sedanji dogovor, do leta 2022. Državi sta do leta 2014, ko je zaradi ukrajinske krize izbruhnila nova hladna vojna, ki so jo spremljale zahodne protiruske sankcije in ruski protiukrepi, krepili gospodarsko in trgovsko sodelovanje. Leta 2015 je blagovna menjava med državama padla kar za 42 odstotkov. »Slovenija je seveda občutila učinek sankcij in protisankcij. Največje težave imajo proizvajalci kmetijskih izdelkov, ki jih izvažamo v Rusijo. V prvi vrsti so to proizvajalci mlečnih izdelkov,« je danes za ruske medije izjavil slovenski veleposlanik v Moskvi Primož Šeligo.
Po lanskem Putinovem obisku v Sloveniji je ruski minister za množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sopredseduje medvladni komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, domačim novinarjem razlagal, da navkljub sankcijski vojni ni opaziti »dramatičnega« zmanjšanja blagovne menjave med državama. Ko so se lanskega novembra člani te komisije na svojem zadnjem, trinajstem srečanju zbrali v Ljubljani, so ugotovili, da se je lani padec menjave »bistveno upočasnil«, zlasti »na račun rasti ruskega izvoza v Slovenijo (ta se je 1,7-kratno povečal)«. A kljub temu ruskemu izvoznemu uspehu je bilanca med državama še vedno neuravnotežena.
Po podatkih ruske carinske uprave je bila od januarja do novembra lanskega leta vrednost slovenskega izvoza v Rusijo 714 milijonov dolarjev, medtem ko so v istem času ruska podjeta od prodaje v Slovenijo zaslužila le 165 milijonov dolarjev. V prvih desetih mesecih je trgovinska menjava med državama tako dosegla 879 milijonov dolarjev, kar je precej manj od želenih dveh milijard dolarjev, ki jih je »povsem realno« mogoče doseči, kakor je lani poleti izjavil Nikiforov, ko je ponovil številko, o kateri že vrsto let na skupnih srečanjih govorijo visoki predstavniki obeh držav.
Ruski minister je takrat povedal tudi, da je v Rusiji in Sloveniji več kot 30 delujočih projektov, ki jih spremlja njegova komisija, ruska podjetja pa da zanima zlasti sodelovanje pri še načrtovanem projektu gradnje železniške proge v Sloveniji, katere vrednost je takrat ocenil na poldrugo milijardo evrov. Kak mesec kasneje je njegov kolega Maksim Sokolov, ki v vladi skrbi za promet, izjavil, da se je med obiskom v Sloveniji že pogovarjal o gradnji 27-ih kilometrov proge, ki bi vodila »od slovenskega pristanišča v severne dele države«. Če nam bodo v Sloveniji ponudili sodelovanje, bodo Ruske železnice nedvomno zraven, je dejal Sokolov.
V četrtek so iz tega državnega podjetja sporočili, da se je njihov predsednik Oleg Belozerov srečal na delovnem sestanku s slovenskim ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, s katerim sta se pogovarjala o možnosti sodelovanja med ruskimi in slovenskimi železnicami. Danes je neimenovani vir iz kabineta ruske vlade novinarjem potrdil, da bo drugi tir Divača-Koper tema pogovorov med Pahorjevim obiskom v Rusiji, saj si Ruske želenice želijo sodelovati pri tem projektu, ki naj bi po njegovih besedah stal približno milijardo evrov.
Kultura in prosveta, to naša bo ...
Med Pahorjevim dvodnevnim obiskom v Rusiji bodo podpisali tudi sporazum o sodelovanju med znanim muzejem Ermitaž iz Sankt Peterburga in slovensko Narodno galerijo, zato bo slovenska delegacija, v kateri so tudi predstavniki kulture, znanosti in izobraževanja, jutrišnji dan preživela v ruski »severni prestolnici«.
V svežnju dokumentov, ki jih bodo podpisali med obiskom, so tudi drugi sporazumi o sodelovanju na področju kulture in športa, na primer sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Severnokavkaško zvezno univerzo, rektor moskovske državne univerze Lomonosova Viktor Sadovničij pa je pred dnevi povedal, da bodo pogovori tekli tudi o ustanovitvi podružnice njegove ustanove v Kopru. Danes je neimenovani vladni vir ruskim medijem razkril, da načrtujejo vpis prvih študentov iz Slovenije, Rusije in držav Jugovzhodne Evrope že v šolskem letu 2017/18.
