Tiskane izdaje
Paviljon so z rezanjem traku slovesno odprli predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez, minister Dejan Židan in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Vsi trije so v nagovorih enotno poudarili, da so čebele in ostali opraševalci izjemnega pomena za prihodnost človeštva, od njih je odvisno globalno zagotavljanje hrane kot tudi varovanje okolja in naravnih virov, svetovni dan čebel, za katerega razglasitev si prizadeva naša država, pa je izjemnega pomena za gospodarsko in turistično promocijo Slovenije.
Pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel je nedavno že podprlo vseh 194 članic svetovne organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO, po pričakovanjih naj bi svetovni dan čebel razglasil prihodnje leto.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan je ob odprtju paviljona orisal pomen čebel. Kot je dejal, se je v zadnjih 50 letih proizvodnja hrane podvojila, »proizvodnja hrane, ki je odvisna od opraševanja čebel in drugih opraševalcev, se je povečala za štirikrat, v tem trenutku je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel in drugih opraševalcev«. Po študiji FAO pa, da samo čebele in opraševalci naredijo v Evropi v kmetijstvu na letni ravni 22 milijard evrov koristi, svetovna korist je večja od 100 milijard evrov, v Sloveniji je ta okoli 100 milijonov evrov.
V čebelarstvu smo velesila
»Čebela in čebelarstvo je panoga, kjer smo najboljši. To je eno redkih področjih, kjer lahko rečemo, da smo velesila,« je prepričan Židan in to je priložnost za našo večjo prepoznavnost. Paviljon s pogledom v čebelji svet bodo tako videli na Kitajskem, v ZDA, na Malti, v Bruslju ... Židan ne dvomi v uspeh projekta razglasitve svetovnega dneva čebel, čeprav bo za to potrebnega še precej tehničnega in tudi političnega dela.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, sicer idejni oče razglasitve svetovnega dneva čebel na dan, ko se je rodil slovenski svetovno priznani čebelar Anton Janša, je ob tem poudaril, da končni cilj ni samo svetovni dan čebel, ampak trajnostna naravnanost v smislu hranjenja čebel, promocije slovenskega čebelarstva, Slovenije in slovenskega gospodarstva.
»Najbolj pomembno za nas čebelarje je, da smo čebelarski svet prepričali, da je rojstni dan slovenskega čebelarja svetovni dan čebel. To je ogromno priznanje za slovensko čebelarstvo in Slovenijo nasploh,« pravi Noč.
Da se v Sloveniji močno zavedamo pomena čebel in čebelarstva, da veljamo za čebelarski narod, čebelarstvo pa za eno najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti pri nas, ki je postala sestavni del naše kulture, pa je izpostavil predsednik DZ Milan Brglez in spomnil na zaščiteno avtohtono čebeljo podvrsto kranjsko sivko.
Na voljo imamo le en svet, le en planet, skupen vsem
Naravo in naravne danosti se po njegovih besedah marsikje jemlje za samoumevne, temu primeren oz. neprimeren je tudi odnos do njih. »Še vedno manjka zavedanja, da je v naravi vse povezano, da je v naravi vse v krhkem ravnovesju, ki se, čim nekaj umanjka, še kako hitro podre. Manjka zavedanja, da so pomembni prav vsi sestavni deli, tudi tako majhni, kot so čebele. Te male opraševalke so neprecenljive in nenadomestljive. Od njih je odvisna vsaka tretja žlica svetovne hrane. Predstavljajo tudi pomemben vir dohodka, posredno ohranjajo in ustvarjajo nova delovna mesta, zagotavljajo prehransko varnost, so dober bioindikator razmer v okolju, s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti prehrane ljudi, hkrati pa so zagotovilo za ohranjanje ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti.«
Foto: Jože Suhadolnik/Foto
Kot je še izpostavil Brglez, imamo na voljo le en svet, le en planet, skupen vsem - z njim bi morali ravnati previdno, skrbno in nežno, saj smo tudi sami odvisni od tega krhkega ravnovesja.
Interaktivni paviljon in virtualna očala
Paviljon je zasnovalo ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Čebelarskim muzejem Radovljica in uradom vlade za komuniciranje. Konstrukcija je plod slovenskega znanja, tehnologije, materiala in dela. Sestavlja ga kupola iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice. Paviljon ima šest metrov premera, visok pa je 3,20 metra. Čebelje satnice so velike približno 65 centimetrov in so napolnjene z različno vsebino, ki obiskovalcu pobliže predstavi življenje čebel.
V paviljonu je s pomočjo virtualnih očal omogočen ogled filmov iz čebeljega sveta, na vgrajenih monitorjih je možen ogled različnih zanimivih posnetkov o opraševalcih, slovenskem čebelarstvu in Sloveniji. V paviljonu so zasajene slovenske medovite rastline, dodatna popestritev pa so atraktivne fotografije čebel slovenskih fotografov.
Paviljon bo najprej mesec dni na ogled v poslovnih prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Dunajski c. 22 v Ljubljani, v prihodnjih dveh letih pa bo romal po različnih krajih po Sloveniji in v tujini.
Slavnostni otvoritvi tega zares posebnega paviljona je sledila slavnostna seja sveta za čebelarstvo RS, osrednja tema je bila predstavitev že izvedenih in nadaljnjih aktivnosti v zvezi s projektom razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel pri OZN, ki sta se je poleg ministra Židana in predsednika državnega zbora Milana Brgleza ter predsednika Čebelarske zveze Slovenije udeležila tudi predsednika in člani parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zunanjo politiko.
