Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec sta danes soočila stališča na Televiziji Slovenija. Izkazalo se je, da sta si v nekaterih pogledih sicer podobna - oba sta kritična do preslabe učinkovitosti vlade pri reformah in zadržana pri priznanju katalonske neodvisnosti - a funkcijo predsednika republike razumeta drugače.
Pahor je na soočenju vztrajal, da je v politiko prinesel spremembo, ker je bil prvi predsednik, ki je kot politično nevtralen združeval in bil predsednik vseh. S tem je po njegovem mnenju Sloveniji omogočil, da je šla naprej po poti sprave in okrevanja. Šarec je njegovim besedam nasprotoval in zatrdil, da ni šlo za spremembo, ampak le za velike besede. Glede sprave pa je Pahorju očital, da ni dosegel konsenza, saj je tudi odkritje spomenika vsem žrtvam vojn bojkotirala največja opozicijska stranka.
Sam vztraja, da bi bil bolj odločen tudi ko gre za vprašanja, ki so v pristojnosti vlade, če se z njimi ne bi strinjal. Pahor po drugi strani meni, da bi z večkratnim ponavljanjem stališča, ki je drugačno od vladnega, mednarodni skupnosti pokazal razkol znotraj slovenske politike, kar pa ne bi bilo v interesu Slovenije.
Foto: Roman Šipić/Delo
Po poročanju STA sta se predsedniška kandidata strinjala pri oceni vlade Mira Cerarja. Oba namreč menita, da ni izkoristila priložnosti za sprejem nekaterih ključnih reform oziroma, da je premalo operativna.
Prodaji NLB je Pahor naklonjen, saj je, kot je dejal, zanj pomembno, da so banke dobre in ne, da so domače. Šarec pa meni, da banke nima smisla prodajati za manj, kot smo vanjo vložili. Je pa ob tem priznal, da nam v primeru neprodaje grozi kazen.
Kandidata sta že popoldne soočila stališča glede zunanje politike tudi na Radiu Slovenija. Glede pozicioniranja Slovenije v EU je Pahor napovedal, da bosta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron v prvih tednih po novem letu predlagala iniciativo za poglobljeno sodelovanje, Slovenci pa se bomo morali odločiti, ali to sodelovanje hočemo in zmoremo. »Vsaj DZ se bo moral o tem izreči, če ne bo kakšna bolj odmevna preverba javnega mnenja,« je dejal po poročanju STA.
Šarec pravi, da je prav Evropa dveh hitrosti tisto, česar smo se bali. Strinja se, da bo treba težiti k sodelovanju z najrazvitejšimi, tudi zaradi gospodarskega sodelovanja. Je pa posvaril pred idejo o federaciji in izpostavil, da si moramo prizadevati biti polnopravni člani skupnosti, ki se bodo morda tvorile, ne pa postati »odlagališče« jedrnih držav.
Foto: Roman Šipić/Delo
Kandidata sta se v televizijskem soočenju izzvala glede stricev iz ozadja, ki so tudi tokrat ostali neimenovani. Šarec je Pahorja pozval, naj imena teh stricev razkrije, da se jim bo lahko ognil, ko jih sreča. Pahor pa mu je, kot poroča STA, odgovoril: »Ne skrbite, verjetno bolj skrbijo za vas, kot si ta hip predstavljate«.
Ob koncu sta se ozrla še na svojo preteklost. Šarec je ponovno zanikal očitke glede mobinga nekaterih zaposlenih na občini v času opravljanja županske funkcije. Vsi, ki naj bi bili prizadeti, so še danes zaposleni, nekateri celo na vodilnih funkcijah, je pojasnil.
Pahor pa je zatrdil, da ga v primeru nove izvolitve ne skrbi, da bi mu parlamentarna preiskovalna komisija glede Teš 6 spremenila status iz priče v preiskovanca. Kot je povedal, pozna svoja ravnanja in je komisiji dovolj verodostojno pojasnil okoliščine, v katerih je delal, prav tako pa ni opustil nobenega dolžnega ravnanja.
