SD in SDS še vedno glavni tekmici

Ljubljana – Če bi bile volitve jutri, bi največ glasov odnesli stranki, ki se v zadnjih mesecih stalno prerivata za politični primat, to sta SD in SDS, kaže zadnja Delova telefonska raziskava. Takšno pozicioniranje ni nekaj novega.

»To sta edini stranki v Sloveniji z dovolj zanesljivo in stabilno volilno bazo, ki se jima ni bati, ali bosta presegli parlamentarni prag,« razmere komentira Andraž Zorko iz družbe Valicon. Pojasnjuje, da gre v primeru SDS za okoli 300.000 volivcev, v primeru SD pa za 100.000 volivcev. »SD je stranka, ki v trenutku »krize na levici« dobi glasove vseh tistih, ki izgubijo svojo stranko na levi – leta 2008 jim je po razpadu LDS tako uspelo priti do 300.000 volivcev, že leta 2011 pa se vrnili na »svojih« 100.000, ker je tistih 200.000 odšlo k Pozitivni Sloveniji,« razlaga Zorko. Pravi, da če bi bile volitve danes, bi se zgodilo podobno: SD bi spet dobila večino glasov na tako imenovani levici, priča bi bili podobno tesnemu boju za zmago kot leta 2008, med SD in SDS.

Bo šla NSi v spopad na desni?

Nekoliko drugače je z drugimi političnimi strankami, ki svoj boj bijejo v skorajda paralelni kostalaciji političnih sil. Že med SDS in SD ter tretjeuvrščeno PS je velika razlika, saj je stranka iz 18,6 odstotka pred letom dni padla na 8,8 odstotka. »Doživlja usodo nove stranke, ki je bila ustvarjena z enim samim namenom. Ker deluje kot stranka le v parlamentu, ne pa tudi na terenu, je rezultat pričakovan,« meni naš sogovornik.

PS sledi NSi, za katero je bila vrnitev na politično prizorišče po mnenju Zorkota »veliki met te stranke«: občutno je pomladila svojo podobo, ima konsistentno in jasno definirano držo in tako uspešno nagovarja določen del volivcev ter zapolnjuje nišo na desni. »Ta stranka ima velik potencial, če si bo upala v spopad na desni,« pravi Zorko in dodaja, da je to tudi edina stranka, ki lahko omaje stabilnost volilne baze SDS.

Vse druge stranke pobirajo »ostanke«. Zlasti SLS, ki je iz 7,4 odstotka glasov pred letom dni zdrsnila na 2,2 odstotka glasov, DL pa iz 4,4 odstotka na 1,6 odstotka. »To so stranke, ki imajo nedefinirano pozicijo in držo na »trgu« političnih strank,« pojasnjuje strokovnjak za javnomnenjske ankete.

LDS in Zares pa tudi SNS prejemajo od nič do 1,4 odstotka glasov vprašanih. Ali je njihova usoda že zapečatena? »Možnosti za vrnitev v parlament so premosorazmerne njihovi aktivnosti – torej nične. Ni vprašanje, ali bi te stranke volilo dovolj upravičencev, temveč ali si te stranke oziroma tisti, ki jih upravljajo, sploh želijo priti v parlament,« razmišlja Zorko.

Vsak dan manj možnosti

Delež tistih, ki se ne bi udeležili volitev ali pa ne bi volili nobene stranke, dosega že skoraj 50 odstotkov. Zorko pravi, da je število običajno za čas, ki je oddaljen od zadnjih in prihodnjih volitev, poleg tega je čas počitnic, ko ljudje o tem ne premišljujejo.

In kakšne so po njegovem glede na sedanje meritve in trende možnosti, da se v politični ring uvrsti nov igralec? »Če je bilo pozimi na Trgu republike 20.000 ljudi, jih lahko na volitve za »isto stvar« pride tudi 200.000. Vse je seveda odvisno od nove stranke in njene kredibilnosti. Še nobeni novi stranki se ni uspelo obdržati v parlamentu, to je vsekakor zgovorno – volivci so se iz preteklih primerov zagotovo kaj naučili. Če je Pozitivni Sloveniji uspelo zbrati 300.000 glasov v nekaj mesecih, lahko tudi komu drugemu. Bi pa rekel, da je 300.000 zgornja meja, torej največ, kar lahko doseže neka morebitna nova stranka. In če ne bo začela aktivno delovati jutri, so njene možnosti z vsakim dnem manjše,« še pove Zorko.