Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenska vlada vodi napačno ekonomsko politiko in nima pravih odgovorov za težave, so prepričani v Socialnih demokratih. Zato so na predsedstvu stranke sprejeli dokument, v katerem predlgajo nekaj ukrepov za odpravo dolžniške krize: z olajšavami bi vzpodbujali reševnje finančnega sistema (davčna oaza), z dvigom obeh stopenj DDV za tri odstotne točke pa bi odpravljali proračunski strukturni primakljaj.
V SD so prepričani, da ima Slovenija dovolj lasntih virov za prebroditev hude krize. Po njihovem je problem le, da vladajoča politika tega ne zna izkoristiti. Slovenija mora ostati suverena in demokratična država, njena glavna naloga pa je skrb za kvaliteto življenja vseh ljudi. »Zato ne pride v poštev razprodaja državnega premoženja, ampak le reševanje težav z vsemi viri, ki jih imamo na razpolago: to so strokovnjaki in razpoložljivi finančni viri,« pojasnjuje predsdnik SD Igor Lukšič.
Ne stirnjajo se, da bi krepili zgolj bogate in jim omogočali razgrabitev še preostalega državnega premoženja. Preprečiti je treba, meni prvak SD, odtekanje kapitala v davčne oaze, kar je odteklo privabiti nazaj, vse obstoječe resurse pa angažirati za reševanje finačnih težav slovenskega bančnega sistema in podjetij.
Predlog SD vključuje protikrizne zakone, s katerimi bi mobilizirali dodatne davke in stabilizrali slovenski finančni sektor. Nekdanji finančni minister iz vrst SD Franc Križanič je prepričan, da Slovenija lahko še vedno sama reši. Za odpravo dolžniške krize v SD predlagajo ustanovitev začasne davčne oaze, čeprav bi to bilo v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Ta ukrep bi veljal, dokler Evropska unija ne uvede evropskih obveznic. Križanič pojasnjuje, da bi bil ukrep problematičen, a da je napočil trenutek, ko ni več mogoče le pomagati drugim, ampak ko je treba začeti reševati tudi domače težave.
Tako predlagajo, da bi uvedli 100 odstotno olajšvo pri davku od dohodka pravnih oseb in dohodnini pri plasmaju prihrankov v delnice slovenskih sistemskih bank, zavarovalnic in obveznice države Slovenije. V SD izhajajo iz predpostavke, da imajo prebivalci Slovenije dovolj kapitala doma ali v tujini, z davčnimi vzpodbudami pa bi jih prepričali, da se splača investirati v slovenske banke, zavarovalnice in obveznice. Pri tem bi, kot predlagajo, sodelovale vse gospodarske družbe v državni lasti, ki bi viške kapitala namenjale k nakupu »teh papirjev«.
Drugi pomemben cilj, ki si ga zastavljajo v SD, je izboljšanje javnofinančnega stanja državne blagjne. Zaradi nespametne ekonomske politike vlade 2004-2008, pravi Križanič, in zaradi nadaljevanje tega v tem mandatu Janševe vlade, bi po njihovem bilo treba »takoj uvesti krizni davek« v obliki dviga obeh stopenj davka na dodano vrednost za tri odstotne točke (8,5 odstotka je nižja, 20 odstotna pa višja).
Nekdanji finančni minister predlaga, da bi to bil začasni ukrep, dokler ne bi kriza popustila. Z izplenom dviga DDV in z že doslej višjimi trošarinami bi se po izračunih SD nateklo v proračun nekaj več kot 800 milijonov evrov novih prilivov, kar naj bi nadomestilo javnofinančno luknjo, ki je nastala po davčni reformi leta 2007. Križanič se zaveda, da bi bile posledice višjega DDV najbolj problematične za revnejše sloje slovenske družbe, a to bi po njegovem lahko vlada blažila z drugimi ukrepi.
V SD menijo še, da bi bilo možno recesijo odpravljati tudi z novim investicijskim ciklusom (drugi tir, hidroelektratne), nadaljevanjem politike Pahorjeve vlade na področju razvojne politike, kjer gospodarska rast temelji na znanju.
