SDS bi, s podporo ZL, omilila socialno zakonodajo

Ljubljana – Opozicijske stranke so se intenzivno lotile reševanja socialnih stisk v državi. Potem ko je ZL v torek predstavila predlog zakona za odpis dolgov najrevnejšim, je SDS v sredo vložila novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

V SDS so prepričani, da se veljavna socialna zakonodaja ne prilagaja socialnim stiskam. »Zakon o socialnovarstvenih prejemkih je leta 2010 sprejela vlada Boruta Pahorja, ko je bil minister za delo Ivan Svetlik in državna sekretarka sedanja ministrica Anja Kopač Mrak. Vsi našteti vedno veliko govorijo o več socialne države. Ko so sprejemali socialno zakonodajo, pa je bil sprejet antisocialen in antisolidaren zakon,« je kritičen poslanec SDS Marijan Pojbič. Po njegovem mnenju je prepoved razpolaganja z nepremičninami prejemnikov varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči (DSP) nesorazmeren ukrep in nesorazmeren poseg v pravico do socialne varnosti. Cilji zakona niso bili doseženi. »Še več, njegove kritične posledice so zmanjšanje števila prejemnikov varstvenega dodatka za 78 odstotkov. To je alarmanten podatek, ki kaže na manj socialne države,« meni poslanec, ki se mu zdijo kriteriji za dodelitev varstvenega dodatka in DSP zelo strogi.

SDS popravlja lastne napake

Stranka v noveli konkretno predlaga, da se črtajo določbe o vpisu prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike DSP in varstvenega dodatka ter obveznost vračanja iz dediščine prejemnika. Prav tako ne bi bilo treba vračati zneskov oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka za (do)plačilo pravic družinskega pomočnika. Koliko bi zakonske spremembe stale davkoplačevalce, ni znano. Finančnih posledic zaradi nedoločljivega števila mogočih novih zahtev tako za DSP kot za varstveni dodatek ni mogoče oceniti, je zapisala SDS v predlogu.

Zakaj ni spremenila zakona med ministrovanjem svojega Andreja Vizjaka? »Zakon o socialnovarstvenih prejemkih je v delu, sprejetem leta 2010, začel veljati 1. januarja 2012, druga vlada Janeza Janše je nastopila mandat 10. februarja 2012. Učinki zakona se niso pokazali takoj ob uveljavitvi, temveč šele čez čas, ko so bile opravljene tudi nekatere dodatne analize, ki so bile dostopne šele 28. februarja 2013,« so nam odgovorili v SDS. Marca 2013 je posle prevzela vlada Alenke Bratušek.

Čeprav še ni jasno, ali bo predlog uspel v parlamentu, zagotovo lahko računa na glasove ZL, kjer pa so se kljub temu spomnili, da SDS leta 2012 ne le da ni razmišljala o ukinitvi vračanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ampak je z zakonom o uravnoteženju javnih financ še bolj zarezala v socialnovarstvene prejemke. »Njen predlog bomo podprli ne kljub temu, ampak prav zato, ker je v totalnem nasprotju s 25-letno prakso te stranke,« je izjavil Luka Mesec.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da bodo novelo SDS proučili, da pa so tudi v koalicijski pogodbi predvidene spremembe pri varstvenem dodatku, in sicer, da bodo prejemniki, ki imajo v lasti nepremičnino manjše vrednosti, razbremenjeni prepovedi odtujitve nepremičnine. Od lani veljajo tudi popravki pri DSP. »Izredne denarne socialne pomoči se ne vrača, pri DSP pa se je vračilo pri dedovanju omejilo. Tako ni treba vračati DSP, kjer je doba prejemanja 12 mesecev ali manj, od celotne prejete pomoči pa je treba vrniti dve tretjini. Vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine se izvrši pri tistih vlagateljih, ki so v zadnjih 24 mesecih več kot 18-krat prejeli denarno socialno pomoč. Ob sprejemu popravkov zakona smo napovedali, da zaradi omejitve vračil in omilitve pogojev (višina denarnih sredstev, ki se ne upošteva) pričakujemo povečanje števila prejemnikov DSP od 1. septembra 2014. Njihovo število se je s 47.799 decembra 2013 povečalo na 52.407 decembra 2014.«