Tiskane izdaje
V Parlamentarni skupščini Sveta Evrope so se začele volitve novega evropskega komisarja za človekove pravice, na katerih je kandidat tudi slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič. Rezultat tajnih volitev naj bi bil znan zvečer, a po zadnjih informacijah nihče od treh kandidatov ni bil izvoljen za novega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Jutri bo nov krog glasovanja.
Zmagal bo kandidat, ki bo prejel večino oddanih glasov. Teh je skupno 324, ki prihajajo iz 47 članic Sveta Evrope.
Novoizvoljeni komisar bo sedanjega Nilsa Muižnieksa na položaju nasledil 1. aprila. Komisar ima šestletni mandat, za položaj pa se ne more potegovati še enkrat. Komisar za človekove pravice je neodvisna in nepristranska izvensodna institucija, ki jo je leta 1999 ustanovil Svet Evrope z namenom krepitve ozaveščenosti in spoštovanja človekovih pravic v 47 državah članicah.
Pododbor skupščine Sveta Evrope za človekove pravice, ki je opravil pogovore s tremi izbranimi kandidati, je pred glasovanjem članom parlamentarne skupščine posredoval preferenčni seznam. Velika večina članov pododbora je podprla kandidata iz Francije Pierre-Yvesa le Borgna, sledita kandidatka iz Bosne in Hercegovine Dunja Mijatović ter Klemenčič, je zapisano na njihovi spletni strani. Člani pododbora so decembra lani ocenili, da vsi kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj.
Podpora 71 nevladnih organizacij
Za razliko od SDS, ki se je tudi v tokratnem postopku poslužila metode, ki jo je uporabila ob kandidaturi vrhovne sodnice Nine Betetto za sodnico Evropskega sodišča za človekove pravice, je tokrat na naslov v Strasbourg
prišlo tudi pismo predstavnikov 71 nevladnih organizacij in akademikov, ki Klemenčičevo kandidaturo podpirajo, saj ga prepoznavajo kot človeka, ki je tudi z dosedanjim delom izkazal izrazito pripadnost varstvu človekovih pravic.
Pod pismo podpore so med drugim podpisani direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamom, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, akademiki in raziskovalci Oto Luthar, Marina Lukšič Hacin, Igor. Ž Žagar, Ljubo Bavcon, Andraž Teršek, Vasilka Sancin, Saša Zagorc, Matjaž Jager, Dragan Petrovec, Aleš Završnik, Lev Kreft.
»Slaba reklama«
Za svojevrstno promocijo Klemenčičeve kandidature pa je poskrbela največja opozicijska stranka SDS. Pred dnevi je namreč objavila video, v katerem je predstavila svojo »resnico« o kandidatu za predsednika. Očitno se ne strinja z odločitvijo pododbora SE, da je Klemenčič primeren kandidat za komisarja za človekove pravice.
V videu so pravosodnega ministra označili kot »v Sloveniji sinonim za kršenje človekovih pravic in korupcijo«. Omenili so, da je kot državni sekretar Katarine Kresal takrat pokril njene problematične poteze, ki jih je naredila kot ministrica. Očitajo mu, da je kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije vedel za pranje iranskega denarja prek državne NLB, pa je to informacijo zamolčal. Prav tako so zavrteli odlomke s seje državnega zbora, za katero obstajajo domneve, da je bil Klemenčič pod vplivom alkohola. Da bi bila diskvalifikacija še večja, v videu omenjajo tudi Klemenčičevo soprogo odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Poleg tega SDS opozarja na nezupanje v pravosodni sistem, za kar pa so morda zaslužni tudi sami, saj so vestni v opozarjanju na njegovo (ne)delovanje.
