Tiskane izdaje
V SLS po besedah predsednika SLS Franca Bogoviča takšno potezo obžalujejo, saj so bile vse tri opozicijske stranke dogovorjene, da bodo zahtevo za presojo vložile skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.
V NSi so se po besedah njene predsednice Ljudmile Novak odločili, da svojih podpisov pod pobudo SDS ne prispevajo, to pa zato, ker je bil dogovor, da bo takšna presoja vložena skupaj še s SLS in omenjeno zbornico. Ker je pobuda vložena še pred uveljavitvijo zakona, to je 1. januarja 2014, je po njenih besedah tudi velika verjetnost, da jo bo ustavno sodišče zavrnilo. Slednje so po besedah Bogoviča ocenili tudi nekateri ugledni pravniki.
Černač pa je pojasnil, da so se za pobudo odločili, ker so jih številni, ki so podpisali peticijo proti zakonu, spraševali, kaj se dogaja s pobudo. Po njegovem mnenju je tudi smiselno, da se pobuda vloži, še preden se bo zakon začel izvajati. Kako bomo namreč zadržali izvajanje zakona potem, ko bo začel veljati, se je vprašal.
Če bo ustavno sodišče zahtevo zavrnilo zato, ker je bila podana prehitro, jo bodo po besedah Černača ponovno vložili po novem letu. Glede nekaterih pravniških mnenj, da pobude ni smiselno vlagati pred uveljavitvijo zakona, pa je dejal, da »kolikor pravnikov, toliko mnenj«.
Še o sanaciji bank ...
V oddaji so spregovorili tudi o sanaciji bank, pri tem pa so bili vsi trije kritični do dragega zadolževanja. Bogoviča moti, da se poskuša celotno operacijo ves čas zavijati v neko tančico skrivnostnosti. Kot je dejal, se zadolžujemo na skoraj sivih trgih in če je naša suverenost »zgolj v tem, da potujemo po svetu in iščemo drag denar za zadolževanje za prihodnje, je to slab obet za prihodnja leta,« je poudaril.
Tudi Černač je bil kritičen, ker vlada ni poskušala dobiti cenejšega denarja v okviru evropskih institucij. Pogoje, ki bi jih bilo potrebno v tem primeru izpolniti, bo namreč po njegovi oceni potrebno vseeno izpolniti. »Mislim, da bo naša domača trojka v prihodnje še bistveno bolj radikalna, kot bi bila katera koli evropska trojka, kar se tiče ukrepov, ki jih moramo sprejeti, če želimo povrniti ta sredstva,« je poudaril.
Novakova je poudarila, da državljani upravičeno pričakujejo, da se bo ugotovilo, kdo so tisti, ki so povzročili bančno luknjo, in da ti za to tudi odgovarjajo. Zadnje špekulacije pravijo, da je vsak državljan na novo zadolžen za okoli 3000 evrov, je opozorila.
Černač pa se boji, da bo vlada, ko gre za ugotavljanje odgovornosti, težko prešla od besed k dejanjem, ker je »kontaminirana z bančnimi zgodbami«. Kot je izpostavil, je premierka bivša nadzornica NKBM. Zoper enega od ministrov poteka preiskava zaradi podpisa pogodbe, na podlagi katere je Grep dobil več kot 100 milijonov kredita za Stožice, ki jih ne bo nikoli vrnil. In v tej vladi sedi finančni minister, ki je bivši direktor sektorja za upravljanje z naložbami NLB, kjer je luknja največja, je nanizal Černač.
