Tiskane izdaje
Ljubljana − Poslanska skupina SDS predlaga razrešitev predsednika državnega zbora Milana Brgleza.
Namestnica vodje poslanske skupine SDS Jelka Godec je razloge predstavila na novinarski konferenci. Dejala je, da so poslanci kot tudi vrh stranke dobili več ogorčenih odzivov državljanov na intervju z Brglezom v tedniku Mladina.
Po oceni SDS je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija bolj kredibilna od zdajšnje države, »čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji«. Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji »posledica naravnega prava«, podajal je tudi naklonjenost k totalitarnim metodam, je pojasnila Godčeva.
Brgleza so že pozvali k pojasnilom navedb v Mladini, dobili pa da so odgovor, ki je »le pritrdil« njihovim ugotovitvam, je dejala Godčeva.
Poudarila je tudi, da mora predsednik DZ delovati povezovalno, uživati sloves nepristranskega voditelja ter spoštovati pravni red, prepričanje vseh volivcev in tudi človeško dostojanstvo, česar pa Brglez ni pokazal.
Za razrešitev potrebnih najmanj 46 glasov
Za razrešitev predsednika DZ veljajo isti postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da jo lahko predlaga najmanj deset poslancev, o razrešitvi pa se glasuje tajno. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 glasov.
O predlogu za razrešitev pred sejo DZ ni razprave na katerem od delovnih teles.
To sicer ni prvi primer v zgodovini samostojne Slovenije, ko poskuša opozicija zamenjati predsednika državnega zbora.
Prvič se je to zgodilo leta 1996, ko so poslanci tedanje SDSS in SLS zahtevali razrešitev Jožefa Školča, ki naj bi preprečil razpravo ob odstopu tedanjega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Parlament tedaj predloga ni podprl.
Drugi takšen poskus sega v leto 1998, tudi tedaj pa je bil razlog nesklic izredne seje DZ. Tedanji predsednik DZ Janez Podobnik namreč ni sklical izredne seje, na kateri bi na predlog SDS razpravljali o fizičnem obračunu Jelka Kacina z Ivom Hvalico. Glasovanja o razrešnici pa v tem primeru ni bilo, saj so predlagatelji, poslanci SDS, zahtevo umaknili.
Podobno so spomladi 2010 in 2011 v opozicijskih SDS in SNS predlagali razrešitev takratnega predsednika DZ Pavla Gantarja, saj je zavrnil zahtevi za sklic izredne seje DZ. Tudi ta dva predloga nista dobila podpore večine poslancev.
