Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina državljanov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl je danes vložila podpise za začetek postopka za razpis referenduma o arhivski noveli.
Podpise so skupaj z Irglovo vložili še poslanca SDS Vinko Gorenak in Franc Breznik ter Roman Leljak, predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS, ki je pred komisijo razkril dokumente, ki kažejo vpletenost Janeza Zemljariča in SDV v umor Nikice Martinovića.
Pobuda pomeni, da jim bo predsednik DZ Janko Veber moral določiti 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov volivcev. Aprila pa bi se poslanci, če SDS uspe zbrati dovolj podpisov, lahko znašli pred dilemo, ali referendum o arhivih izvesti hkrati z volitvami.
Polemike v državnem svetu
O noveli se je danes izrekel tudi DS, ki je s 13 glasovi za in 13 proti zavrnil predlog za odložilni veto.
»Če so nekomu prsti delali hitreje od analitičnega uma, to ne more biti problem te države,« se je minister za kulturo Uroš Grilc v državnem svetu, ko je branil spremembo arhivskega zakona, odzval na napoved predsednika SDS Janeza Janše v polemiki z NSi na twitterju, da bo odločalo ljudstvo.
Med polemikami v državnem svetu je izstopal nastop Franca Kanglerja, da je zapiranje udbinih arhivov v Sloveniji neumnost, ker je ta pred desetletjih morala duplikate svojih dokumentov pošiljati v Beograd, kjer imajo vse in si jih tam ne skrivajo, pa tudi nobenega argumenta ni slišal, je opozoril nekdanji poslanec in mariborski župan, kaj je v dosedanji ureditvi, ko gre za daljno zgodovino, narobe, da jo mora vlada popravljati.
Minister Grilc mu je pozneje odgovoril, da je bil ta del uredive neusklajen z zakonom o varovanju osebnih podatkov, minister pa je dejal še, da anonimizacijo brez zakona izvajajo že zdaj in da je v dveh mesecih mogoče izvesti postoepk tudi pri obsežnih dokumentih.
Po novi ureditvi so tudi za veljavnost referenduma ostrejši pogoji. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
V javnih pozivih uporabljajo ostro retoriko
Podpise je SDS zadnje dni zbirala po regionalni mreži in na centrali stranke.
V javnih pozivih zanje uporabljajo ostro retoriko o preprečevanju »kulturnega genocida« z glasom proti omejitvi dostopa do arhivov, proti preprečevanju razkrivanja zločinov SDV in rehabilitaciji žrtev, proti zaščiti nekdanje SDV...
Na to kampanjo so se z ministrstva za kulturo včeraj odzvali s sporočilom za javnost, v katerem ponovno zagotavljajo, da novela olajšuje in celo širi dostop do arhivskih gradiv iz časov socializma in ne obratno.
Zakon je doslej določal, da so dokumenti iz časov socializma prosto dostopni, »razen če vsebujejo občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij«.
Novost, za katero so prejšnji teden ob koalicijskih glasovali še poslanci NSi, je, da bi z anonimizacijo prikrili nekoliko ožje definirane občutljive osebne podatke v vseh primerih.
