Se obeta poslanska skupina »neverodostojnih poslancev«?

Nepovezana poslanca Vogrin in Simčič potrebujeta za oblikovanje samostojne poslanske skupine še enega poslanca.

Objavljeno
20. april 2012 22.30
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Ljubljana - Precedens v slovenski parlamentarni zgodovini je, da sta dva poslanca le dobre štiri mesece po volitvah že izstopila iz poslanske skupine, tretji pa je na dobri poti, da to stori. Ivan Simčič, Ivan Vogrin in Branko Marinič (SDS) so poslanci, o katerih predsednik državnega zbora Gregor Virant meni, da bi morali zapustiti parlament.

Kakšna bo usoda poslanca SDS Branka Mariniča, ki ga je sodišče obsodilo zaradi ponarejanja na izpitu iz tujega jezika, še ni znano, saj njegova stranka vztraja, da bodo počakali na pravnomočnost sodbe, preden bodo ukrepali. Zakon sicer določa, da bi Marinič izgubil mandat, če bi bil pravnomočno obsojen na šest mesecev zaporne kazni; ker je bil za pet mesecev, formalno lahko ostane poslanec.

Nepovezani neverodostojni

Nekdanji dolgoletni poslanec in podpredsednik državnega zbora Miran Potrč (SD) meni, da je verodostojnost teh poslancev močno omajana, zato soglaša s stališčem predsednika državnega zbora Gregorja Viranta. »Vsa ta ravnanja poslancev niso skladna z ugledom, ki ga mora imeti poslanec. Poslanske skupine in stranke bi morale imeti bolj jasno izdelana stališča do ravnanja poslancev. Pri tem mislim predvsem na SDS, ki se je odločila počakati na pravnomočnost sodbe; to je možen pristop, a je nekorekten, ker gre pri poslancih za nekaj več kot zgolj za kazniva dejanja – gre za vprašanja etike in morale. V demokratičnih sistemih pri podobnih zadevah ni praksa, da se čaka na pravnomočnost obsodbe. Ni dobro, da se pol leta po volitvah že formira poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki se za to niso odločili iz političnih in vsebinskih razlogov, ampak zaradi ravnanj, ki so sporna z etičnih vidikov. To je nesprejemljivo,« meni Potrč.

Prepričan je, da bo vse to slabo vplivalo na stranke, poslance in še najbolj na ugled parlamenta. To, kar je poslanec PS Mitja Meršol storil pred več kot 30 leti, ni primerljivo z ravnanjem navedenih treh poslancev, meni Potrč, zato jih ne bi obravnaval enakovredno.

Kljub temu da bi po Potrčevem mnenju Simčič, Vogrin in Marinič morali odstopiti, dodaja, bi to morali storiti po izteku polletnega obdobja po volitvah, da ne bi bilo nadomestnih volitev. »Glede na vse, kar doživljamo v zadnjem času, ne bi bilo dobro imeti še enih volitev, sicer okrnjenih, a vseeno,« pravi Potrč.

Poslanec s hipoteko

Nekdanji predsednik državnega zbora Janez Podobnik (SLS) prav tako podpira stališča predsednika DZ Viranta, predvsem pa je prepričan, da se ta vprašanja rešujejo na več ravneh – na ravni poslanca, stranke in celotnega državnega zbora.

»Ključno je, da poslanec sam presodi, ali lahko še naprej opravlja delo poslanca s tako veliko hipoteko, ki je v javnosti zelo načela njegovo verodostojnost. Drugo pa so formalni pogoji, kjer je jasno, da če ni pravnomočno obsojen na kazen, višjo od pol leta, poslanca lahko sankcionira le stranka, mandata pa mu ni mogoče vzeti. V tem nespodbudnem ozračju se zaradi takšnih primerov lahko zgodi, da bo državni zbor postal del problema, in ne del rešitve,« meni Podobnik.

Okrnjena koalicija?

Nepovezana poslanca Ivan Vogrin in Ivan Simčič potrebujeta za oblikovanje samostojne poslanske skupine še enega poslanca. Doslej te možnosti nista imela, po obsodbi poslanca SDS Branka Mariniča pa ta postaja vse bolj realna.

Zanimivo je, da so vsi trije poslanci vladajoče koalicije. Če bi vsi trije prestopili v opozicijo, vlada Janeza Janše v državnem zboru ne bi imela več 50 glasov, ampak le še 47, če ne upoštevamo dveh poslanskih glasov narodnostnih manjšin.