Erjavec maje Brglezov stolček

Ljubljana - Ustanovna seja sedmega sklica DZ je bila burna kot redko katera doslej: protestniki pred državnozborsko palačo, proceduralna preigravanja, zakulisne špekulacije o usodi mandata obsojenega predsednika SDS Janeza Janše in »merjenje mišic« med potencialnima koalicijskima partnericama SMC in Desusom.

Še preden so se novoizvoljeni predstavniki ljudstva vpisali v »poslanski imenik« in predložili potrdilo Državne volilne komisije o izvolitvi, so jih pred parlamentarnim poslopjem pričakali podporniki prvaka v prihodnjem mandatu očitno največje opozicijske stranke. Nekatere so pričakali ploski in čestitke, druge žvižgi in kakšna opazka, spet tretji - med njimi tudi Janša - so vstopili skozi zadnja vrata. Bilo je tudi nekaj hude krvi in zmerljivk, ko so podporniki prvaka SDS na Šubičevi srečali s skupino »vstajnikov«, opremljenih z veliko rdečo zvezdo.

Prvi dan v novi službi sta manjkala le poslanec SMC Bojan Dobovšek (zdravstveni razlogi) in član Združene levice Luka Mesec. Ta se je namesto konstitutivne seje DZ raje udeležil srečanja s somišljeniki v New Yorku. »Kot direktor inštituta za delavske študije je imel že pol leta vnaprej - preden smo sploh vedeli za volitve - dogovorjeno tridnevno srečanje, ki ga ni bilo mogoče prestaviti. Je na konferenci Mapping Socialist Strategies v New Yorku, kamor ga je povabil inštitut Rose Luxemburg,« so pojasnili v njegovi stranki.

Cerarjevi proti Erjavčevim

Prepričljivo izvolitev kandidata SMC Milana Brgleza za novega predsednika državnega zbora je zasenčila usoda mandata Janeza Janše. Čeprav mu je mandatno-volilna komisija v paketu z vsemi ostalimi poslanci status brez težav potrdila, so še pred sejo DZ zakrožile informacije, da del poslancev razmišlja, kako že isti dan začeti postopke za odvzem mandata. Danes se to ni zgodilo, glede na ostre tone članov Zaaba, SD in ZL pa to na prihodnjih sejah državnega zbora ni izključeno.

Ključno vprašanje je, ali se bo Brglez sploh obdržal na položaju »prvega med enakimi«. Koalicijska pogajanja se bodo namreč prihodnji teden nadaljevala, potencialne vladne partnerice pa še nimajo izdelanega ministrskega razreza. Tako predsednik Desusa Karl Erjavec, čeprav se je pred dnevi odpovedal funkciji predsednika parlamenta, vseeno zahteva, da vodenje parlamenta prevzame nekdo iz njegove stranke - ko DZ enkrat opravi z dilemami glede Janševega mandata. »Milan Brglez je in bo predsednik parlamenta. Hram demokracije je pomembna institucija, zato bi bilo predlagati začasnega predsednika neodgovorno,« vztraja najverjetnejši mandatar Miro Cerar. Ta konflikt utegne v nadaljnjem sestavljanju koalicije poskrbeti še za kakšen preobrat. A Cerar miri situacijo. »Poteza gospoda Erjavca je bila nepričakovana in je nismo predvideli. Toda v politiki je pač tako, da mora človek pričakovati tudi takšne situacije,« je dejal prvak SMC in napovedal nadaljnje koalicijske pogovore z Desusom.

Ognjeni krst Poropatove

Dolgoletni parlamentarec in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je takoj na prvi dan službe preizkusil proceduralno podkovanost najstarejše poslanke Marjane Kotnik Poropat, ki je sprva vodila konstitutivno sejo. »Danes ne bi bil rad v vaši koži,« ji je priznal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Čeprav mestoma nepripravljena, je poslanka Desusa z nekaj prekinitvami razprave suvereno izpeljala potrditev mandatov in izvolitev Brgleza. Eno od prekinitev je izkoristil tudi prvak SDS in stopil pred okoli 400-glavo množico podpornikov pred državnim zborom. »Vi ste množica, ki spreminja Slovenijo,« jih je bodril. Prav vseh 21 poslancev njegove stranke je ves čas na prsih nosilo pripeto broško z geslom za izpustitev Janše iz zapora.

»Silenzio stampa« SMC

Šestintrideset poslancev na volitvah zmagovalne SMC - vsi so novinci v parlamentarnih klopeh - se je danes dosledno držalo navodila; nobene komunikacije z novinarji. Predsednik republike Borut Pahor bo sicer predvidoma prihodnji teden začel pogovore s posameznimi poslanskimi skupinami, preden bo Mira Cerarja tudi uradno nominiral kot mandatarskega kandidata. Še pred tem bodo morale stranke najpozneje v sedmih dneh imenovati vodje poslanskih skupin.