Tiskane izdaje
Dobova - Od sobote se je na podlagi ostrejših pogojev za vstop v državo, ki so jih v Ljubljani povzeli po vzoru Avstrije, v sprejemnem centru Dobova povečalo število zavrnjenih pribežnikov. V prvih 12 dneh so posavski policisti Hrvatom vrnili 87 tujcev, zgolj v soboto in nedeljo pa 154.
»V trenutku, ko spremembe uvedejo Avstrijci, pride do drugačnega načina dela na celotni begunski poti. Tako pri nas kot na Hrvaškem ali v Srbiji,« nam je eden od posavskih policistov neuradno potrdil, da je Slovenija v soboto po vzoru severne sosede močno priprla vstopna vrata v Slovenijo za ekonomske migrante. To potrjujejo tudi podatki.
V prvih dveh tednih februarja so v Dobovi zaradi različnih razlogov zavrnili 241 tujcev. Od tega jih je bilo hrvaškim organom na mejnem prehodu Rigonce predanih zgolj v zadnjih dveh dneh, v soboto in nedeljo, 154 oseb (64 odstotkov vseh zavrnjenih). Hrvati za zdaj zavrnjene sprejemajo.
Navodila, ki jih imajo policisti na železniški postaji v Dobovi in nekaj sto metrov oddaljenem sprejemnem centru livarna od minulega konca tedna, so jasna: nadaljevanje poti proti Avstriji je po novem dovoljeno le beguncem iz Sirije, Iraka in Afganistana, ki morajo še izjaviti, da bodo za azil zaprosili bodisi v Nemčiji bodisi v Avstriji. »Med pribežniki nastaja selekcija,« pravi naš vir, »pot nadaljujejo tisti, ki so zares upravičeni do mednarodne zaščite.«
V soboto in nedeljo je v Slovenijo po javno objavljenih podatkih Policije sicer vstopilo 5236 pribežnikov. Čez Sotlo so jih vrnili le 154 oziroma slabe tri odstotke, kar je verjetno posledica ostrejšega mejnega nadzora južneje od Slovenije, menijo policisti v Posavju.
Tudi Hrvaška se prilagaja
Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, je potrdil, da je Slovenija po tem, ko je Avstrija zaostrila merila o izločanju ekonomskih migrantov, prilagodila režim na slovensko-hrvaški meji. To pomeni, da policisti zelo natančno preverjajo ljudi in na podlagi dokumentov, pogovorov in tudi jezikovnih analiz ugotavljajo države izvora človeka in posledično morebitno ogroženost. Po informacijah MNZ se tudi Hrvaška prilagaja ravnanju Avstrije in Slovenije. Slovenska in avstrijska notranja ministrica sta v stikih, v kratkem naj bi se Vesna Györkös Žnidar srečala tudi s hrvaškim kolegom.
Avstrija še ni uvedla nove kvote
V avstrijskih medijih so se pojavila ugibanja, da bi »dnevna kvota« lahko bila od 2000 do 2500 ljudi, ki hočejo zaprositi za azil pri njih ali v Nemčiji. Sprejemni center na mejnem prehodu Šentilj oziroma Špilje, bi lahko sprejel do 7000 pribežnikov na dan. Zakaj severna soseda še ni uvedla napovedanih ukrepov, na notranjem ministrstvu niso hoteli komentirati, vendar bosta o njih zdaj spet podobneje govorila oba ministra.
V koaliciji voljnih tudi Slovenija
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je po srečanju s kolegi v Bruslju napovedal, da se bo migracijski tok v prihodnjih tednih in mesecih še povečal. Če v prihodnjih dneh ne bo rešitev, bodo države ukrepe zaostrile. »Ustrezna rešitev je ustavitev migracijskega toka,« je povedal. Čeprav se bo premier Miro Cerar v četrtek udeležil sestanka »koalicije voljnih« pred vrhom EU v Bruslju, se Erjavec ni hotel konkretno opredeljevati do načrta, po katerem bi voljne članice EU sprejele kontingente beguncev neposredno iz Turčije.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je posvaril pred preprostimi rešitvami, kakršna bi bila zapiranje meja. Tudi glede načrtov za ustavitev toka na makedonsko-grški meji kot drugi liniji obrambe, kot predlagajo v višegrajski četverici, je skeptičen. »Ne moremo ravnati, kot da Grčija nima zunanje meje EU, in na novo določiti meja,« je povedal. V očeh vodje luksemburške diplomacije Jeana Asselborna je nepredstavljivo, da bi »Višegrad postal združenje odpadnikov«. Ti, ki so v EU izkusili [finančno] solidarnost, da bi morali solidarnost vračati.
V osnutku sklepov vrha EU je predvideno, da morajo vse schengenske države izvajati schengenski zakonik in na zunanji meji zavrniti vstop državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to.
