Šefic: Varnost v državi enaka kot pred prihodom beguncev

Od uvedbe poostrenega nadzora je Slovenija zavrnila 116 ljudi.

Wed, 10.02.2016, 15:12; spremenjen: 16:53

Ljubljana − Z načinom obvladovanja migrantskega vala smo lahko vsi zadovoljni, je na novinarski konferenci ocenil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Ta način dela se kaže v stabilnih, varnih varnostnih razmerah, ki ne odstopajo od situacije pred prihodom prebežnikov, pravi.

Od uvedbe poostrenega nadzora je Slovenija zavrnila 116 ljudi. Tok migrantov je po Šefičevih besedah še vedno relativno močan, a vse aktivnosti v celoti obvladujejo in nadzorujejo. In kljub relativno visokim številkam prihodov so vse aktivnosti omejene na najmanjše možno območje, na dve ključni lokaciji − Dobovo in Šentilj.

Delo v sprejemnih centrih je po njegovih besedah dobro organizirano, poskrbljeno je za varnostne preglede in ustrezno registracijo. Zato imajo tudi izredno malo primerov, da bi se družine ločile. Če pa se to zgodi, jim uspe situacijo v kratkem rešiti.

Dva manjša incidenta

Tu pa tam se sicer zgodi kakšen manjši incident, je dejal. Od začetka leta so našteli dva primera kršenja javnega reda in miru in dve kaznivi dejanji. V enem primeru kaznivega dejanja je šlo za odkritje ponarejenih osebnih izkaznic, o drugem Šefic konkretneje ni govoril, je pa dejal, da so osumljencu že odvzeli prostost in podali ovadbo.

Nekaj je bilo tudi primerov prehodov na zeleni meji, ki pa so jih zaznali, ljudi prijeli, jih zadržali ter sprožili ustrezne postopke.

Ni pa bilo nobenega varnostnega dogodka, ki bi vzbujal skrb pri prebivalcih, zlasti na območjih z migranti, je poudaril. Navedbe o zasegih večjih količin orožja je zavrnil. Kot je dejal, so zasegli nekaj predmetov, nekaj literature, a pri nobeni najdbi ni šlo za kaznivo dejanje, prav tako ni bilo razlogov, da bi kogar koli zadržali.

Odločitve o namestitvenem centru še ni

V zvezi z iskanjem kapacitet za nastanitvene centre je Šefic zatrdil, da ne gre za povečevanje kapacitet, ampak le ohranjanje obstoječe ravni za okoli 9000 oseb, saj nekatere pogodbe so ali še bodo potekle. Iščejo le lokacije za nastanitvene centre in ne za centre, kjer bi migranti bivali dlje časa.

Glede lokacij, ki se omenjajo v javnosti - v Kranju, Kidričevem in na Vrhniki - odločitve še niso sprejeli in takoj ko jo bodo, bo o tem seznanili javnost, je poudaril. Glede vojašnice na Vrhniki je še dodal, da bi tam namestili kvečjemu družine in bolj ranljive skupine, saj sta v neposredni bližini vrtec in šola.

Šefic je opozoril, da se glede postavljanja centrov pojavljajo dezinformacije. Zato so županom, s katerimi se po njegovih besedah dobro in konstruktivno pogovarjajo, stalno na voljo in pripravljeni razčistiti katera koli vprašanja.

Sodelovanje z Avstrijo je po besedah Šefica še naprej izjemno dobro na vseh nivojih in o vseh relevantnih stališčih in omejitvah smo s strani naše severne sosede v naprej obveščeni. Glede slednjih je večkrat zatrdil, da ta trenutek nove omejitve - gre predvsem za možnost uvedbe dnevnih kvot za sprejem migrantov - s strani Avstrije niso napovedane. Če pa bi do njih vendarle prišlo, bi tako Slovenija kot tudi ostale države na migracijski poti nanje odgovorila z uvedbo omejitev na osnovi nekih podobnih kriterijev.

Tudi točnega časa zaprtja izstopne točke na Karavankah, ki ga je napovedala avstrijska stran, Šefic ni mogel napovedati. Dejal je le, da se bo ta zaprla, ko se bosta o tem dogovorili državi in ko bo Šentilj usposobljen za sprejem celotnega kontingenta migrantov.

Koridorja ne bo

Glede sodelovanjem s Hrvaško je Šefic danes znova zavrnil navedbe hrvaškega šefa policije Vlada Dominića o tem, da naj bi bil dosežen dogovor o direktnem prevozu migrantov z vlakom iz Makedonije do Avstrije. Kot je dejal, je to res bila ideja, ki pa je bila »v celoti zavrnjena in ni v igri«.

Z njo se namreč »kategorično ne strinja « Avstrija, prav tako pa je »absolutno nesprejemljiva« za Slovenijo. To bi namreč pomenilo, da bi vsi migranti prihajali do slovensko-avstrijske meje in tu obstali, nakar bi pri nas nastal t. i. hotspot, kjer bi delali to, kar bi bilo treba narediti že v Grčiji.

Enotni identifikacijski dokument

Šefic je še spomnil na nedavno srečanje direktorjev policij na balkanski migracijski poti v Skopju, na katerem je bil na pobudo slovenskega generalnega direktorja policije Marjana Fanka sprejet dogovor o uvedbi enotnega identifikacijskega dokumenta za migrante na celotni migracijski poti od Makedonije do Avstrije.

Ta dokument bi migrantom izdali na vstopni točki oz. na grško-makedonski meji in bi občutno olajšal delo vsem organom na migracijski poti ter obenem koristil migrantom. Trenutno še potekajo usklajevanja o realizaciji, a po pričakovanjih bodo v naslednjih dneh zaključena, je napovedal Šefic.

Od Razvojne banke Sveta Evrope Slovenija marca pričakuje 110 bivalnikov za približno 500 ljudi. Težavo pa imajo z iskanjem zemljišča zanje. Če primernega zemljišča ne bo, bodo kontejnerje začasno skladiščili v državnih objektih in po potrebi aktivirali.

 

 

 

Prijavi sovražni govor