Tiskane izdaje
Zagreb – Finančna strokovnjaka, France Arhar in hrvaški kolega Zdravko Rogić, ki sta ju slovenska in hrvaška vlada določili, da predlagata racionalno in izvedljivo rešitev o vprašanju LB oziroma bančnem sporu, ki je vnesel veliko nemira v odnose med sosedama, se bosta prvič srečala na začetku septembra.
Kje se bosta sestala France Arhar in Zdravko Rogić, za zdaj ni znano, znana je le njuna naloga, in sicer da se bo vprašanje varčevalcev LB reševalo v okviru nasledstva, da ni nobene pravne argumentacije za tožbe pred hrvaškimi sodišči ter o prostem pretoku kapitala. Pričakovanja na obeh straneh so že zdaj velika, najbrž pa še večja na hrvaški strani, saj bo mesec dni pozneje Evropa pripravila in predstavila t. i. jesensko poročilo o napredku Hrvaške pri približevanju EU, ki bo predzadnje in precej pomembno poročilo.
Hrvaški mediji so danes ponavljali izjavo svoje zunanje ministrice Vesne Pusić, ki je »globoko prepričana«, da je dolgoročno partnerstvo pri evropskih projektih in v celotni regiji v interesu obeh držav in da je zato omenjeni vprašanji (bančni spor in ratifikacija pristopnega sporazuma Hrvaške k EU, op. a.) treba ločiti. »Ali bomo prepoznali svoje interese in jih uresničili, bomo še videli, a mi bomo dali vse od sebe, da se to zgodi,« je dejala ministrica in tudi dodala, da je »Hrvaška zato prevzela pobudo, ki jo je slovenska stran sprejela, da se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva«.
Spletni portali naslavljajo svoje prispevke v stilu »Erjavec nadaljuje z grožnjami zaradi Ljubljanske banke, »Pusićeva za racionalno in izvedljivo rešitev«, oglasil pa se je tudi nekdanji zunanji minister v vladi HDZ Gordan Jandroković. Dejal je, da gre za »resno grožnjo, izjave Karla Erjavca pa ne gre podcenjevati. S slovensko stranjo se je treba pogovarjati tako, kot smo se mi, ko smo se pogajali o nerešenih vprašanjih,« je še dejal nekdanji hrvaški zunanji minister.
Nerešena vprašanja Hrvaške
Nerešeno vprašanje o (N)LB ni edino, ki »muči« Hrvaško. Poleg tega ima namreč odprt še dogovor o gradnji Pelješkega mostu ali t. i. Neumskega koridorja, ki bi potekal čez ozemlje BiH in bi povezoval Dubrovnik z ostalim delom države (zdaj cesta med Dubrovnikom in ostalim delom poteka skozi BiH, na poti je treba dvakrat prečkati hrvaško in dvakrat bosansko mejo, s 5,5-kilometrskim Neumskim koridorjem pa bi se izognili meji, saj na cesti ne bi bilo dovoljeno ustavljanje, meje pa prav tako ne bi bilo).
Zaradi tega vprašanja so se precej ohladili tudi odnosi med Hrvaško in BiH. Nerešeno pa je tudi še vprašanje dogovora Hrvaške z državami CEFTE, ki je eden najpomembnejših trgov za Hrvaško. Za nadaljnje sodelovanje bo namreč Hrvaška morala v celoti spremeniti sporazum o stabilizaciji in približevanju.
