Šestina svetovnega prebivalstva še vedno v skrajni revščini

V strategiji Evropa 2020 so zapisane zaveze, da se število revnih zmanjša za 20 milijonov, a jih je pet milijonov več.

Objavljeno
16. oktober 2015 20.42
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana - Evropska komisija se je leta 2010 v stategiji Evropa 2020 zavezala, da se bo število revnih prebivalcev v državah članicah zmanjšalo za vsaj 20 milijonov. A danes v EU živi 5 milijonov revnih več kakor tedaj, ko so si cilj zadali. Po podatkih Eurostata živi v EU 122 milijonov ljudi pod pragom tveganja revščine ali socialne izključenosti.

Mednarodna skupnost je pred nekaj meseci zadovoljno ugotavljala, da ji je uspelo doseči več milenijskih ciljev - med drugim se je stopnja ekstremne revščine od leta 1990 do danes prepolovila. A je število ljudi, ki še vedno živi v skrajni revščini grozljivo veliko - po podatkih OZN 836 milijonov po vseh zemeljski obli, po oceni Svetovne banke pa ima več kot milijarda ljudi v državah v razvoju manj kot 1,25 ameriškega dolarja na dan, velika večina med njimi v subsaharski Afriki in jugovzhodni Aziji. »Pri absolutni revščini gre predvsem za pomanjkanje dobrin in storitev, nujnih za življenje, na primer hrane, pitne vode, bivališč, osnovne zdravstvene oskrbe, osnovnega izobraževanja,« je pojasnila Stanka Intihar iz Statistčanga urada RS in dodala, da statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino. »Predpostavljamo, da so revne tiste osebe, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo, to pa vodi v socialno izključenost. Niso prikrajšani le za osnovne dobrine, kot so hrana, obleka, obutev, stanovanje, ampak tudi pri običajnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in športnih dejavnostih, lahko jim je onemogočen tudi dostop do uresničevanja njihovih temeljnih pravic.«

Češka na prvem mestu

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, je Eurostat objavil statistično sliko EU - lani je 122 milijonov oziroma 24,4 odstotka ljudi živelo pod pragom tveganja revščine ali socialne izključenosti. V treh članicah EU je v takem položaj več kot tretjina prebivalstva - v Romuniji in Bolgariji (po 40 odstotkov) ter v Grčiji (36 odstotkov). Na drugi strani lestvice najnižje stopnje tveganja revščine ali socialne izključenosti beležijo na Češkem (14 odstotkov), Švedskem (16), Finskem in Danskem (po 17). Od leta 2008 do lani se je delež najbolj povečal v Grčiji, in sicer za skoraj 8 odstotnih točk, in najbolj padel na Poljskem (iz 30 na 24 odstotkov).

Če gledamo samo na dohodek je bil delež relativno revnih v EU 17,2-odstoten, kar pomeni 86 milijonov ljudi. Najvišji v Romuniji (25 odstotkov), Španiji in Grčiji (po 22 odstotkov), najnižji na Češkem (9 odstotkov), Nizozemskem in Danskem (po 11 odstotkov). V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine 14,5 odstotka ali 290.000 ljudi oziroma vsak 7. prebivalec. Čeprav je delež enak kot lani, pri Unicefu opozarjajo, da je danes pri nas tisoč otrok več pod mejo tveganja revščine, kot jih je bilo pred 12 meseci.

Nižji delež relativno revnih kot Slovenija je imelo 11 od 33 držav v Evropi. Vendar je pri analizi teh podatkov treba upoštevati, da se ti pragi, ki se računajo glede na višino srednje vrednosti razpoložljivega dohodka v posamezni državi, med seboj bistveno razlikujejo. Tako je, na primer, leta 2013 v Makedoniji prag tveganja revščine znašal 1.100 evrov, v Sloveniji 7.146 evrov, v Avstriji 11.648 evrov.

Rast za koga?

»Evropske politike se osredotočajo na rast - vendar za koga in za kaj? Neenakosti so ogromne in dokler se ne bodo lotili posledic varčevalnih ukrepov, se bosta revščina in socialna izključenost povečevala, kar predstavlja tveganje za prihodnost in vrednote, ki jih EU zagovarja,« je prepričan Sergio Aires, predsednik Evropske mreže proti revščini (European Anti-Poverty Network - EAPN), ki povezuje več kot 6000 nevladnih organizacij, dejavnih na tem področju, po vsej celini. Aires je izpostavil, da ima le dobra desetina držav v svojih nacionalnih reformnih programih kot eno od poglavitnih prioritet spoprijemanje z revščino, velika večina pa vidi zaposlitev kot pogoj za rešitev iz primeža materialnega siromaštva. A delo v prekernih razmerjih zlasti mladim ne zagotavlja dostojne prihodnosti, opozarjajo pri EAPN: »EU je eden najbolj bogatih delov sveta in mora zato igrati ključno vlogo pri boju proti revščini znotraj in zunaj svojih meja. Čas je že, da se loti problemov izogibanja davkom, davčnih prevar, finančnih špekulacij, za to, da se bodo dobrine prerazporedile.«