Seznam ministrov uradno potrjen

Na listi ni presenečenj. Najbolj nezanesljive so bile napovedi, kdo so ministrski kandidati SDS.

Objavljeno
03. februar 2012 17.44
Klara Škrinjar, 
Zoran Potič, Mario Belovič, Milena Zupanič, notranja politika, Nejc Gole, gospodarstvo
Klara Škrinjar, 
Zoran Potič, Mario Belovič, Milena Zupanič, notranja politika, Nejc Gole, gospodarstvo

Ljubljana – »Ministrska ekipa« je rezultat koalicijskih usklajevanj in kompromisov, zato je najboljša mogoča v realnih razmerah, je seznam 12 kandidatov za ministre ocenil premier Janez Janša.

Ekipa je solidna, operativna in usposobljena popeljati Slovenijo iz krize, je prepričan. Predlagana je najmanjša ekipa v zgodovini doslej, je dejal premier, kot takšna bo dovolj operativna in sposobna sprejemati odločitve v pravem času.

»Vse koalicijske stranke imajo realno težo, s po vsaj dvema ministrskima mestoma in s tem odgovornost za uspehe te vlade ter tudi obratno,« je dejal. Poudaril je, da je v ministrskem zboru kar nekaj izkušenih ljudi, ki so že opravljali ministrske funkcije, zato bodo po Janševem mnenju lahko takoj začeli delati. »Med profili izstopajo inženirji, kar je dobrodošla novost glede na slovensko tradicijo. To naj bi pripomoglo k večji operativnosti,« je prepričan Janša.

Premier meni, da je pred novo vladno ekipo največja preizkušnja po osamosvojitvi Slovenije. Na vprašanje, zakaj je ministrski zbor označil za solidnega, je odgovoril, da je njegov predhodnik svojo ekipo ocenjeval za odlično, pa je začela razpadati takoj po potrditvi v DZ. »Takšnih superlativov ne uporabljam. Ekipa je nastala na podlagi koalicijskih usklajevanj, se pravi kompromisov, in je najboljša mogoča v realnih razmerah,« je dejal Janša.

Vlada in socialni dialog

Predsednika največjih sindikalnih organizacij v zasebnem in javnem sektorju od nove vlade pričakujeta predvsem spoštovanje socialnega dialoga, socialnih partnerjev in že sklenjenih dogovorov s sindikati. »Andrej Vizjak pozna problematiko dela, bil je inšpektor,« o prihodnjem ministru za delo pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. V zvezi si želijo z novo vlado čim prej skleniti socialni sporazum o sodelovanju pri ključnih razvojnih vprašanjih, ki ga sindikati in delodajalci že pripravljajo.

Od ministra za pravosodje in javno upravo Pličaniča pa predsednik Konfederacije javnega sektorja Branimir Štrukelj pričakuje, da bo spoštoval zavezo vseh strank, da ne bodo enostransko posegale v plačni sistem; in tudi, da se bo zmanjševanja števila javnih uslužbencev lotil po dogovorjeni poti po en odstotek na leto z upokojevanjem. Kot generalni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja pa od »svojega« prihodnjega resornega ministra Žige Turka pričakuje pojasnilo, ali bo vztrajal pri podpori priporočil OECD, da je treba v Sloveniji zapreti manjše osnovne šole, število otrok v vrtcih pa ob enaki kadrovski sestavi vzgojiteljev povečati.

Mitja Čander, prvi podpisnik peticije proti ukinitvi ministrstva za kulturo, je kandidatu, ki bo na superministrstvu vodil tudi resor kulture, naklonjen, saj o njem menijo, da je dinamičen in luciden človek. Še vedno pa poudarja, da vodenje tako velikega resorja ne bo izvedljivo.

MZZ: Vse je odvisno od glave

Peter Toš, predsednik Kluba nekdanjih veleposlanikov, meni, da je Slovenija z dosedanjo kadrovsko politiko na zunanjem ministrstvu dosegala bleščeče rezultate v zunanji politiki: od priznanja države, predsedovanja Svetu EU, vstopa v Nato do predsedovanja OVSE in podobno. »Slovensko zunanjo politiko v prihodnje čaka utrjevanje doseženega, v tem procesu pa je zelo pomembna ustrezna kadrovska politika znotraj ministrstva za zunanje zadeve: vse je odvisno od glave ministrstva. Če ta glava nima ustreznih izkušenj ne v zunanji službi ne v notranjem oblikovanju zunanje politike, je zelo težko pričakovati, da bo proces utrjevanja dosegal pričakovane rezultate,« je diplomatsko dejal Toš.

Černač – največja neznanka

Predsednik uprave Iskre in nekdanji finančni minister Dušan Šešok je kandidate za ministre z »gospodarskega področja«, Janeza Šušteršiča, Žigo Turka, Andreja Vizjaka, Zvonka Černača in Radovana Žerjava, označil za kompetentne, z izkušnjami iz vlade in DZ. Šušteršič morda najbolje v Sloveniji obvlada makroekonomijo, Žerjav ima pozitiven odnos do gospodarstva in dela, Vizjak je strokovnjak in rutiner, prav tako je Turk vrhunski strokovnjak in pravi človek za ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je komentiral Šešok. Zanj je največja neznanka Černač, a Šešok meni, da se zaveda nujnosti investicijskega zagona.

Tudi za vodjo interesne skupine delodajalcev v državnem svetu Boruta Meha je Černač presenečenje. Negativno ali pozitivno? »Težko rečem, ali dobro ali slabo. Mogoče iz svojih izkušenj lahko povem, da je, če resor vodi nekdo, ki ni iz energetike, pozitivno. Hitreje lahko prinese spremembe.« Sicer pa Meh poudarja, da nobenemu ministru ne bo lahko, saj so časi težki in bodo pod kritičnim očesom javnosti.

Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je izbor ministrov označil za pričakovan. »Verjetno bo ključno ministrstvo za infrastrukturo, prostor in energetiko, saj bo za oživitev gospodarstva vlada morala pospešiti ali začeti postopke umeščanja velikih infrastrukturnih projektov v prostor in zagotoviti finančne vire. Ali bo Černač pri tem uspešen, se bo kmalu pokazalo,« je povedal Lahovnik.

Veliko pričakujejo 
od ministra za zdravje

Gordana Kalan Živčec, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, od novega ministra za zdravje pričakuje, da bo v zdravništvu videl partnerja. »Novi minister bo moral urediti tudi področje zdravstvenega zavarovanja, predvsem pa mora ljudem povedati, kaj jim na področju zdravstva država lahko zagotovi,« je dejala Kalan Živčečeva.

Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev javnega zdravstva upa, da bo minister izpolnil zahteve, ki so jih kot civilna družba poslali poslancem: da se izvaja javno zdravstvo v nepridobitnih organizacijskih oblikah, da zdravniki ne bi hkrati sedeli na dveh stolčkih – delali hkrati v javnem in zasebnem sektorju, da bi imeli vsi državljani dostop do zdravljenja iz javnih sredstev, da se pravice iz dopolnilnega zavarovanja prenesejo v obvezno zavarovanje in da se železničarski zdravstveni dom vrne v last države Slovenije.«