Simbolni iztek tranzicije na verskem področju

Danes se bo na svoji prvi, ustanovni seji sestal svet vlade RS za dialog o verski svobodi, naslednik številnih mešanih, državno-cerkvenih komisij, ki so jih vlade ustanavljale za »reševanje odprtih vprašanj« – sprva samo Rimskokatoliške cerkve, zatem tudi Evangeličanske cerkve, nazadnje pa vseh verskih skupnosti.

Vladni svet za dialog o verski svobodi je po eni strani naslednik številnih mešanih, državno-cerkvenih komisij, preko katerih je država v minulih dveh desetletjih reševala odprta vprašanja verskih skupnosti, ki so vzniknila s padcem socializma oziroma s prehodom iz avtoritarnega v demokratični družbeni sistem. Po drugi strani, poudarja Gregor Lesjak, direktor urada za verske skupnosti, je njegova ustanovitev plod strinjanja, da so »velika, temeljna, sistemska vprašanja družbenega prehoda, s tem pa tudi delovanja in statusa verskih skupnosti, že rešena«.

Pravzaprav se je spoznanje, da »velikih odprtih vprašanj« v odnosu med državo in verskimi skupnostmi ni več, prvič uveljavilo že leta 2009, ko je vladna komisija iz svojega imena prvič izpustila sintagmo »reševanje odprtih vprašanj« in se skromno preimenovala v komisijo za »dialog« z verskimi skupnostmi. Ker komisija po letu 2011 ni več delovala, ustanovitev vladnega sveta za dialog o verski svobodi pomeni tudi obnovitev institucionaliziranega dialoga med državo in verskimi skupnostmi.

Versko pluralna sestava sveta

Vladni svet za dialog o verski svobodi nadaljuje tradicijo odnosov med državo in verskimi skupnostmi na najvišji ravni izvršilne oblasti. Predseduje mu ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, njen namestnik je direktor urada za verske skupnosti Gregor Lesjak. Svet s svojo sestavo po mnenju slednjega uvaja »izrazito pluralen religijski dialog«, saj so štiri največje verske skupnosti v njem zastopane neposredno (RKC z duhovnikom Andrejem Nagličem, Evangeličanska cerkev s škofom Gezom Filo, Islamska skupnost s tajnikom Nevzetom Porićem in Srbska pravoslavna cerkev s parohom Aleksandrom Obradovićem), medtem ko so preostale verske skupnosti – v Slovenii jih je registriranih 49 – že poleti v svet izvolile dva svoja predstavnika, in sicer Marka Hrena (Upasana SPD) in Antona Mrviča iz Evangelijske krščanske cerkve.

V svetu je po Lesjakovih besedah »navzoč tudi praktično ves aparat, ki je v Sloveniji na voljo za zaščito človekove pravice do verske svobode«. Na seje sveta bo tako redno vabljen varuh človekovih pravic, njegov član je tudi zagovornik enakih možnosti (trenutno Boštjan Vernik Šetinc), poleg njega pa še strokovnjakinja za preprečevanje diskriminacije na podlagi človekovih osebnostnih lastnosti Neža Kogovšek Šalamon in sociolog religije, profesor Marko Kerševan.

Zadržki Katoliške cerkve?

Temeljno poslanstvo sveta je dialog med državo in verskimi skupnostmi, katerega prvenstvena vsebina naj bi bila človekova verska svoboda. Zaradi navzočnosti številnih verskih skupnosti na enem mestu pa bi že po logiki stvari moral pospeševati tudi medverski dialog.

Toda ob pogledu na sestavo sveta pade v oči razmeroma nizka raven zastopanosti Katoliške cerkve. Ta v to telo ni imenovala enega od škofov, kot je to npr. storila Evangeličanska cerkev, temveč »zgolj« duhovnika in pravnega svetovalca Slovenske škofovske konference Andreja Nagliča. Ali to morda odraža zadržke, ki jih ima Katoliška cerkev do novoustanovljenega sveta, smo povprašali tajnika SŠK Tadeja Strehovca. Zatrdil nam je, da je Andrej Naglič »svetovalec SŠK in strokovnjak s področja slovenske zakonodaje in verske svobode ter zato primerna oseba za sodelovanje v Svetu za dialog o verski svobodi«, na neposredno vprašanje o morebitnih zadržkih pa nam ni odgovoril. Prav tako je ostalo brez odgovora naše vprašanje, ali drži, da ima RKC zadržke do članstva obeh strokovnjakov in varuha človekovih pravic ter zagovornika enakih možnosti v svetu, kakor tudi vprašanje, ali namerava RKC na svetu odpreti problematiko umestitve verskega pouka v javno šolo.