Tiskane izdaje
Sindikati so še pred danešnjo predstavitvijo včeraj sprejetih vladnih ukrepov sporočili, da v takšne ukrepe ne bodo privolili v nobenem primeru. Pomagal ni niti nastop finančni minister Dušan Mramor, ki jim je predstavil tudi ekonomsko sliko in cilje za stabilno vodenje države.
Ukrepe morajo zdaj predlagati sindikati
Kot je po po prvem sestanku pojasnil Koprivnikar, je negativne odzive sindikatov pričakoval. S sindikati so se dogovorili, da pripravijo protipredlog, vlada pa bo priskrbela vsa dodatna pojasnila. Za ukrepe, ki jih sindikati ne sprejemajo, vlada pričakuje »dodatne ukrepe z druge strani«, je dejal minister.
»Občutek ni dober, ker se zdi, kot da so ti ukrepi naravna katastrofa, ki si je ne moreš izbrati in jo je treba preprosto preživeti. To se mi ni zdel najboljši način za to, da bi se konstruktivno lotili pogajanj,« je bil jasen vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Po njegovih besedah so danes vlado opozorili, da ne morejo iti nižje od zadnjega predloga, ki jim ga je ponudila še prejšnja vlada in ki v plače dodatno ne posega. Vsi trenutno predlagani ukrepi pa zanje niso sprejemljivi. V odgovoru, ki ga bodo pripravili do prihodnjega tedna, bo verjetno ostala tudi zahteva po sprostitvi napredovanj, je pristavil Štrukelj.
Vladna stran sicer danes ni pojasnjevala posameznih podrobnosti predloga. Tako še vedno ni jasno, za kolikšen odstotek bi vlada po novem želela dodatno zmanjševati število javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek).
Ob tem je Štrukelj izpostavil, da je vlada med ukrepe za prihodnje leto zapisala tudi številne elemente, ki jih v njenem pogajalskem izhodišču ni, denimo odprava dodatnega pokojninskega zavarovanja za policiste ter dvig normativov v vzgoji in izobraževanju. Tako sindikati ne vedo, kaj bo s temi ukrepi in pričakujejo Koprivnikarjeva pojasnila prihodnji teden.
Da je sestanek pokazal na še nekatera odprta vprašanja in dileme, je dejal tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, ki z današnjimi vladnimi odgovori prav tako ni najbolj zadovoljen. Kot je povedal, jih zanima,» zakaj smo bolj pravoverni, kot od nas zahteva tujina«, in je predvideni primanjkljaj za leto 2015 pri 2,8 odstotka BDP, če Evropska komisija zahteva tri odstotke.
Pred prvim krogom pogajanj je Koprivnikar dejal, da vladna izhodišča govorijo o triodstotnem znižanju mase plač. »Kako ga bomo dosegli in s kakšnimi ukrepi, ali z zmanjševanjem dodatnih stroškov, morda celo odpuščanjem, morda premestitvami, to je vse stvar pogajanj, zato ta trenutek ne morem govoriti o številkah.«
Iz sindikalnih vrst je bilo medtem slišati, da »smo očitno v vojnem stanju«. Koprivnikar, kot je dejal, se s takšnimi navedbami strinja zgolj toliko, da so napovedali vojno gospodarski in javnofinančni nestabilnosti. »V tej vojni smo skupaj vsi na isti strani,« je pristavil.
»Zdravstvo odpuščanj ne bo preneslo«
»Popuščanja tu ne more biti,« je ob prihodu poudaril predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Kot je dodal, se pri plačah odpovedujejo že od leta 2008, rezultatov pa ni. »Država je v vse večji krizi, denar odteka, vemo, kaj se je dogajalo z bankami, s Tešem,« je nanizal.
Pri tem je opozoril, da se javnega sektorja ne more uniformno obravnavati. Zdravnikov je v Sloveniji ta hip glede na povprečje v EU premalo in ne morejo na »ta način deliti usode s tistimi, ki jih je morda preveč ali pa delajo premalo ali preslabo,« je dejal Kuštrin.
Vojaki: Nimamo več kaj dati
Policisti in vojaki ocenjujejo, da so trenutno predlagani varčevalni ukrepi vlade udar zlasti za uniformirane poklice. »V Slovenski vojski nimamo več kaj dati, plače so že tako majhne napram ostalemu javnemu sektorju. Sporočilo vladni ekipi bo, da smo javni uslužbenci dovolj prispevali k stabilizaciji javnih financ,« je pred pogajanji dejal sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.
»Vsak govori samo o tistem ukrepu, ki se njega najbolj tiče, in ne vidi drugih ukrepov, ki se tičejo drugih ali vseh,« pa je povedal Koprivnikar in poudaril, da ukrepi ne ciljajo na nobeno posamezno poklicno skupino.
Vladna stran si sicer zlasti želi, da bi v plačnih pogajanjih prišli do ukrepov, ki bodo lahko bolj nagrajevali uspešnejše delavce. Po Koprivnikarjevem mnenju se za zdaj še vedno vrtimo v krogu splošnih dodatkov in uravnilovke, ko bodo v pogajanjih prišli do ukrepov fleksibilnega nagrajevanja, pa bo postal bistveno bolj optimističen. »Ti ukrepi namreč dejansko vodijo v razvoj in boljšo kakovost javnega sektorja,« je dodal.
Pogajalci imajo časa za dogovor do konca leta. Po Koprivnikarjevih besedah je dogovor nujen, saj ne morejo bežati od danih finančnih zavez.
Trenutni vladni predlog sicer vključuje podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov in nekatere dodatne, predvsem znižanje različnih dodatkov. Poleg tega predvideva dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno velja en odstotek), a konkreten odstotek pri tem ukrepu ni naveden.
