»Uskladili smo se o enotni embalaži in licenciranju, na uvedbo tobačnega centa pa imamo različne poglede: ministrstvo za finance vztraja pri takšni ureditvi, da ne bi imeli sistemskega vira za točno določene namene, jaz pa sem povedala svoje argumente, predvsem z vidika izgube denarja zaradi škodljivih posledic kajenja. Študija, ki jo je naročila evropska komisija v Svetovni zdravstveni organizaciji, je pokazala, da Slovenija vsako leto zaradi posledic kajenja izgubi pet odstotkov BDP oziroma 1,8 milijarde evrov. V to niso vključeni le stroški zdravstvene blagajne, ampak tudi dejstvo, da vsako leto umre 3600 ljudi prezgodaj, še v delovni dobi, s čimer izgubimo delovno silo in določen del BDP,« je po včerajšnjem sestanku na ministrstvu za finance povedala Milojka Kolar Celarc. Obe ministrici je spremljala velika delovna ekipa – pripravljavci protitobačnega zakona in strokovnjaki za preračunavanje trošarin. Dogovorili so se tudi, da se bodo licenčnine plačevale kot upravna taksa.
Nova trošarina:
Število kadilcev, predvsem mladih kadilk in mater, se v Sloveniji povečuje, zato je treba dostopnost do cigaret omejiti, je dejala ministrica za zdravje. Za kaj bi uporabili tobačni cent?
Od alkohola in tobaka
Za to troje porabi zdaj zdravstvena blagajna malo več kot sto milijonov evrov na leto. Državni proračun že zdaj dobi 420 milijonov evrov trošarin od tobaka na leto, skupaj s trošarino na alkoholne pijače (102 milijona evrov) pa kar 522 milijonov evrov na leto. Kljub temu za stroške izobraževanja in raziskovalnega dela v zdravstvu do zdaj v proračunu niso našli denarja.