Skoraj petina županov je že »izvoljenih«

Ljubljana – V 37 občinah so dva tedna pred glasovanji županske volitve že končane. Kandidat je en sam in bo zanesljivo izvoljen. Pred štirimi leti je bilo takšnih občin 23, še štiri leta prej 15. Jožef Škalič v Kuzmi in Peter Misja v Podčetrtku bosta na ta način izvoljena že četrtič zapored.

Večina občin, kjer bo na volilnem lističu le en kandidat, sodi med majhne. Izjema je bila že pred štirimi leti občina Brezovica. Županu Metodu Ropretu se tudi letos ni nihče zoperstavil. V še 61 občinah, kjer kandidirata po dva kandidata, zanesljivo ne bo drugega kroga. Tudi število takšnih občin se je povišalo. Pred štirimi leti jih je bilo 43. Takrat smo volili v 208, tokrat v 212 občinah. Največ županskih kandidatov je v velikih občinah, kažejo podatki o kandidaturah, ki jih je včeraj objavilo notranje ministrstvo. Na prejšnjih lokalnih volitvah je bilo največ županskih kandidatov v Ljubljani: 13. Tokrat je Maribor s 17 kandidati prehitel prestolnico. V Mariboru bo tudi najbolj »zvezdniški« spopad: med vstajniškim županom Andrejem Fištravcem in Francem Kanglerjem, ki je kot župan odstopil po vstajniških protestih.

Do kod seže Miro Cerar

Z vidika političnih strank bo glavna uganka volitev čez dva tedna, do kod bo segla Stranka Mira Cerarja, ki je zmagala na nedavnih parlamentarnih volitvah, kandidature pa je vložila v vseh enajstih mestnih občinah in v večini občin po državi. Po zmagah na državni ravni je v preteklosti Janezu Drnovšku z LDS in Janezu Janši s SDS uspelo prepričati največ volivcev tudi lokalno. Da to ni nujno, je dokazal Borut Pahor s SD pred štirimi leti. Zoran Janković s PS priložnosti za kaj takega niti ni dobil.

Nestrankarski Zoran Janković

Na lokalnih volitvah pred štirimi leti PS še ni bilo, položaj najmočnejše stranke na državni ravni pa so z izpadom iz državnega zbora izgubili že pred tokratnimi lokalnimi volitvami. PS s svojimi listami kandidira v treh od enajstih mestnih občin: v Kopru, Mariboru in Velenju. Ni jih v Ljubljani. Za ljubljanski mestni svet Janković ponuja svojo nestrankarsko listo, za župana tudi kandidira nestrankarsko. V Mariboru poskuša županski položaj nestrankarsko ubraniti Andrej Fištravec, nekdanji župan Franc Kangler kandidira strankarsko, a za lastno stranko »županova lista«, in ne za SLS kot na prejšnjih volitvah. V več mestnih občinah kot PS kandidira Zavezništvo Alenke Bratušek. Ne kandidira pa v Kranju, čeprav je bila Bratuškova tam nekdaj mestna svetnica in je na parlamentarnih volitvah zbrala nadpovprečen delež glasov; pač v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Velenju.

Težave SD na Primorskem

Pred štirimi leti je SD, ki jo je vodil takrat premier Borut Pahor, delež na volitvah svetnikov povišala z 11,1 leta 1996 na 11,2. Med velikimi strankami so edini, ki tokrat ne kandidirajo v vseh mestnih občinah: v Kopru so jim listo namreč zavrnili. Za kampanjo je SD pred štirimi leti porabila več kot pol milijona evrov, a se ni približala SDS, ki je najvišji delež med strankami zbrala že leta 2006, ko jo je volilo 16,93 odstotka volivcev, pred štirimi leti pa se je se okrepili na 18,53.

SDS je za svetniško kampanjo takrat porabila tretjino milijona, podobno tudi LDS, ki jo je vodila še Katarina Kresal. Na lokalnih volitvah leta 2002, še v obdobju Janeza Drnovška, je bilo za LDS kar 23,57 odstotka volivcev, za SDS 12,63. Leta 2006, ko je stranko vodil Jelko Kacin 14,24, pred štirimi leti le še 7,26 odstotka. LDS, ki jo zdaj vodi Anton Anderlič, na evropskih in parlamentarnih volitvah ni nastopila. Na lokalnih se za oblast spet potegujejo. Njihovo listo bodo volivci lahko izbrali v treh od enajstih mestnih občin: v Ljubljani, Mariboru in Velenju.

V vseh enajstih mestnih občinah in tudi v večini drugih so liste vložile Desus, SLS in NSi, ne pa tudi ZL. Ta koalicija strank kandidira le v dobri polovici mestnih občin, v preostalih jih ni. V Murski Soboti kandidira TRS, ki je del te koalicije, sam. Lokalne volitve bodo poseben preizkus za SLS, ki je julija izpadla iz državnega zbora, pred štirimi leti pa je bila poleg SDS in SD edina, ki je na volitvah občinskih svetov zbrala več kot desetino glasov volivcev, tradicionalno pa slovi po številnih županih. Desusu je na prejšnjih volitvah uspelo najbolj povišati delež, od 4,94 na 8,45, in bi se tokrat lahko vključil v klub najmanj desetih odstotkov.

Najmlajši in najstarejši

Županske kandidature je vložilo le 90 žensk, torej dobrih 13 odstotkov med vsemi županskimi kandidati in skoraj toliko, kot je vseh županskih kandidatov v mestnih občinah.

Za župane, občinske in mestne svetnike ter v četrtne, krajevne in vaške skupnosti je letos več kot 37.600 kandidatov, za sodelovanje pri lokalni oblasti se poteguje vsak 53. Slovenec, najstarejši med vsemi kandidat šteje 90 let. Najmlajši županski kandidati je 22-letni študent visoke ekonomsko-komercialne šole Denis Lesjak, ki v barvah SDS naskakuje županski stol v Šentrupertu, eni najbolj uspešnih občin. »Kandidiram, ker podpiram spremembe,« je povedal. Na startu je lahko vsaka občina uspešna, pravi za svojo, a rast se lahko enkrat ustavi. Anton Kovše, župan SD iz Podvelke, pa gre pri svojih 74 letih in petih županskih mandatih še v šesto bitko, ker čuti, da še zmore prispevati k blaginji 2600 občanov: »Leta 1994 je bilo v Podvelki pet kilometrov asfaltiranih cest, zdaj jih je 55, še 50 kilometrov pa jih moramo urediti,« je o razlogih za vztrajnost povedal najstarejši županski kandidat.