Skrivnosti fiskalnega zakona razkrite

Helena Kamnar: S tem zakonom ne bomo dosti bližje izvedbi ustavne določbe.

Objavljeno
25. februar 2014 22.21
lvi*DZ
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Poslanske skupine so včeraj dobile delovni osnutek zakona o fiskalnem pravilu. O njem bodo govorili na jutrišnjem sestanku, ki ga je z vsemi parlamentarnimi strankami sklicala premierka Alenka Bratušek. Delovni osnutek ima 17 členov, zakon naj bi začel veljati dan po objavi v uradnem listu.

Kot je zapisala vlada, so temeljni cilji zakona trije: vzdržna javnofinančna politika, redna in pravočasna razpoložljivost javnofinančnih podatkov, ki je ključnega pomena za ustrezno in časovno dobro načrtovano spremljanje vseh prihodkov in izdatkov, kar omogoča tudi hitro ukrepanje pri nepričakovanih javnofinančnih gibanjih, ter ustanovitev fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. Temu je med drugim podeljena skrb za neodvisno oceno vzdržnosti javnih financ.

V uvodnih zakonskih rešitvah vlada navaja, kaj je vsebina zakona. To sta način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države, merila za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od tega načela, in način ravnanja, ko te okoliščine nastopijo oziroma prenehajo.

Izvajanje srednjeročne uravnoteženosti proračunov države temelji na treh načelih, in sicer na srednjeročni uravnoteženosti brez zadolževanja, previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in omejevanju odhodkov proračunov države.

Fiskalni svet

Vlada se je odločila za ustanovitev fiskalnega sveta kot samostojnega in neodvisnega državnega organa. Njegove naloge med drugim so:

• ocenjuje vzdržnost javnofinančne politike;

• pred predložitvijo proračuna države v sprejem državnemu zboru pripravlja oceno upoštevanja fiskalnega pravila;

• ocenjuje, ali so izjemne okoliščine skladne z zakonskimi merili;

• ocenjuje ustreznost ukrepov in programov za odpravo odstopanj od načela srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Po izvedenem postopku javnega poziva člane imenuje predsednik države za dobo petih let.

Izjemne okoliščine

Od načela srednjeročne uravnoteženosti javnih financ je mogoče odstopiti samo iz dveh razlogov. Prvi je obdobje znatnega poslabšanja gospodarskih razmer, drugi so naravne ali druge nesreče.

Kot občutno poslabšanje gospodarskih razmer vlada navaja okoliščino, ko »je zaradi upadanja gospodarske rasti skupno nominalno krčenje gospodarstva v treh zaporednih letih več kot dvoodstotno«.

Prva ocena osnutka zakona

Helena Kamnar, strokovnjakinja za javne finance, pa meni, da:

• zakon ne omogoča izvedbe fiskalnega pravila, ki je zapisano v ustavi, saj velik del postopkov, ki niso zanemarljivi, prepušča zakonu o javnih financah, ki ga bo vlada v obravnavo dala šele čez šest mesecev;

• zakon ne zagotavlja delovanja mehanizma, ki je bistvo fiskalnega pravila: da se v času prosperitete ustvarjajo presežki, ki se porabljajo v času recesije, ko so primanjkljaji nujni;

• iz zakona niso jasne vloge posameznih enot sektorja države;

• je popravljalni mehanizem, ki se sproži po »izrednem zadolževanju«, premalo jasen; vloge posameznih deležnikov niso v celoti dorečene; vlada nastopa kot edini razumni akter, ki ve, kaj je za državo prav; postavlja se nad državni zbor, pa čeprav je zapis fiskalnega pravila nastal prav zaradi nezaupanja koalicijskim vladam;

• odnosi med vlado, državnim zborom in fiskalnim svetom niso jasni;

• se nedosledno in nejasno uporabljajo termini srednjeročne in dolgoročne vzdržnosti javnih financ;

• se vlada izogiba natančnosti pri določanju pravil tako, da tudi s tem zakonom ne bomo dosti bližje izvedbi ustavne določbe.