Ka. Ž./STA
Ljubljana - "Če bo sporazum potrjen, bo Slovenija za vedno in nepovratno izgubila neposreden dostop do mednarodnih voda. V takem primeru bomo izgubili naše morje, kajti zaprt zaliv brez neposrednega stika z odprtim morjem ni več morje, je le še naravni bazen za kopanje," je na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Zvone Černač. Tudi če bi arbitri Sloveniji želeli dosoditi teritorialni stik z odprtim morjem, tega po njegovem mnenju bi mogli storiti, ker jim to preprečuje sporazum.
Pojasnil je, da sklic izredne seje zahtevajo zaradi informacij in dejstev, ki so postala znana v zadnjem času in ki po njihovem prepričanju pritrjujejo, da je premier Borut Pahor za to vedel že, ko je podpisal arbitražni sporazum in da je ves čas zavajal slovensko javnost, da temu ni tako.
Po besedah Černača je Pahor v soočenju na Polemiki TV Slovenija 10. maja vnovič potrdil, da je bilo s predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor dogovorjeno, da Slovenija dobi teritorialni stik z odprtim morjem. To trditev je ponovil v DZ v ponedeljek. Najprej je dejal, da se je to zgodilo na Trakošćanu, nato pa je spremenil stališče in dejal, da se je to zgodilo 11. septembra lani v Ljubljani, je dejal Černač. Te trditve sta zanikala tako hrvaško zunanje ministrstvo kot premierka Kosorjeva.
"Še pred odločanjem na referendumu je treba razčistiti, zakaj je premier Pahor arbitražni sporazum podpisal in zakaj je k ratifikaciji nagovoril DZ, čeprav je ves čas vedel, da Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem," je bil odločen Černač. "Razpravam je mesto v hramu demokracije, sicer besedo dobi ulica," je poudaril.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je dejal, da bi z izredno sejo DZ dobili dodatno možnost za soočenje argumentov. Pojasnil je, da ga predvsem zanima, kako bomo na osnovi mednarodnega prava z mejo prišli do mednarodnih voda. To nam mora po njegovem zagotoviti ustrezen potek meje, mednarodno pravo pa naše meje ne more pripeljati do mednarodnih voda. Zanima ga tudi, kaj se bo zgodilo z ozemljem v okolici Hotize.
"DZ je pravo mesto za razpravo o tem in predvsem za soočenje argumentov," je menil. Žerjav je tudi zavrnil navedbe nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, da nasprotovanje arbitražnemu sporazumu izhaja iz tega, da ga predlaga vlada.
Poslanec SNS Miran Györek je za sklic izredne seje navedel dva razloga. Prvi je, da bi se na ta način z resnico seznanila tudi javnost, drugi pa, da se v hrvaških medijih pojavljajo trditve, ki so diametralno nasprotne Pahorjevim. "Želimo izvedeti, kdo zdaj tukaj zavaja javnost," je poudaril Györek. Dejal je še, da se morajo v DZ tudi izjasniti glede sodelovanja vlade v referendumski kampanji.
Pahor: Vlada bo dobila še eno priložnost za predstavitev argumentov
Premier Borut Pahor je v odzivu na zahtevo na novinarski konferenci po današnji seji vlade poudaril, da imajo predlagatelji vso pravico sklicati izredno sejo. V tem primeru bo po njegovih besedah vlada, ki je arbitražni sporazum izpogajala, dobila še eno priložnost za predstavitev svojih argumentov v podporo sporazumu.
Pahor je ob tem še dodal, da ima "sem in tja občutek, da interese in želje na obeh straneh meje združujejo tisti, ki si želijo, da arbitražni sporazum pade". "Razumem nekatere kroge na Hrvaškem, ki so v nekaterih določbah tega sporazuma videli grožnjo za njihove ozemeljske interese," je dejal premier in dodal, da v Sloveniji ni potrebe za take strahove. Arbitražni sporazum po njegovem prepričanju arbitražnemu sodišču jasno nalaga določitev stika Slovenije z mednarodnimi vodami.
Premier je spregovoril tudi o pogovorih s Kosorjevo in poudaril, da si prizadevava, da bi s hrvaško kolegico "ohranila visoko stopnjo zaupanja". "Dejstvo je, da sva se 4. novembra v Stockholmu podpisala pod sporazum, ki arbitražnemu sodišču nalaga stik Slovenije z odprtim morjem. Da sva pa prišla do tam, je bilo potrebnih nešteto pogovorov, začenši s prvim v Trakošćanu," je dejal Pahor.
Po tem pogovoru so bila po Pahorjevih besedah opravljena številna pogajanja, da sta strani prišli do dokončnega dogovora, okvirno pa je do njega prišlo ob obisku Kosorjeve v Ljubljani. "Tedaj je prišlo do enostranske izjave hrvaške vlade o neprejudiciranju meje v dokumentih, ki jih je Hrvaška poslala Evropski komisiji, in do najinega dogovora, da se hrvaška stran vrne za pogajalsko mizo glede drugega Rehnovega predloga," je dejal Pahor in dodal, da je prav ta v točki 3b narekoval določitev stika Slovenije z odprtim morjem.