Slovenci v novi Natovi misiji v Afganistanu

Ljubljana – Parlamentarna odbora za obrambo in zunanjo politiko sta se danes za zaprtimi vrati seznanila z namero vlade, da Slovenija sodeluje v novi misiji Nata v Afganistanu.

Odbora sta vladno namero podprla soglasno, predsednik obrambnega odbora Peter Vilfan pa je po seji povedal, da bo Slovenija v novi misiji urjenja afganistanskih vojakov, ki se bo začela z novim letom, sodelovala z do desetimi pripadniki Slovenske vojske.

»Naj pa zagotovim, da slovenski vojaki ne bodo šli tja z bojnimi nalogami. Njihova naloga bo zgolj mentoriranje in nudenje drugačne vrste pomoči afganistanskim silam,« je zagotovil predsednik odbora za obrambo Peter Vilfan.

»V bistvu gre za to, da Slovenija zaključi misijo v Afganistanu s tem, da sodeluje še v tej zadnji fazi,« je povedal Vilfan in dodal, da je bila razprava v parlamentu »dokaj mirna«.

Pomisleki o namenih, ki jih ima Nato

Poslanci so se, kot pravi Vilfan, večinoma strinjali, da ne bi bilo logično, če bi zapustili misijo in ne bi več sodelovali v njenem zaključku. Proti udeležbi je po besedah predsednika obrambnega odbora glasoval le član združene levice Miha Kordiš. Ta je za Delo povedal, da »o udeležbi v resnici nismo glasovali, sem pa v diskusiji res nasprotoval udeležbi na misiji. To pa zato, ker Nato ni organizacija, ki bi skrbela za varnost delovnih ljudi oziroma za veliko večino državljank in državljanov držav članic Nata, temveč je zgolj podaljšana roka vladajočih razredov posameznih zahodnih metropol kapitala in kot taka deluje tudi navzven«.

Slovenija z do deset pripadniki

Namera vlade, ki je bila sicer sprejeta že 22. oktobra, predpostavlja, da bi Slovenija v novi misiji takoj po zaključku sedanje misije sil Isaf sodelovala z do desetimi pripadniki, v začetku celo tudi z nekaj manj od »dovoljenih« deset.

Novo misijo z imenom Odločna podpora bosta s prvim januarjem prevzela dva slovenska pripadnika, ki sta trenutno že v Kabulu in bosta 31. decembra z drugimi zavezniki simbolno zaključila sedanjo misijo Trajnostna svoboda, ki se je začela po padcu talibskega režima konec leta 2001. Slovenija v tej misiji sodeluje že deset let (od leta 2004), skupno pa je v silah Isaf, ki so na vrhuncu štele okoli 140.000 mož – večinoma Američanov, sodelovalo več kot 50 držav.

Tokratna misija 12.000 mož ne bo bojna

Nova misija v nasprotju s sedanjo misijo sil Isaf ne bo bojna, to pomeni, da vojaki oziroma strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri urjenju in usposabljanju afganistanskih vojakov, ne bodo več sodelovali neposredno v bojnih operacijah. Skupno bo misija štela okoli 12.000 mož: večino – 9800 – bodo zagotovile ZDA. Njihovo delovanje naj bi bilo osredotočeno na območje Kabula, prisotni pa bodo tudi v štirih sektorjih: sever, zahod, jug in vzhod. Nosilne države bodo štiri: Turčija bo vodila misijo na območju Kabula, Nemčija na severu, Italija na zahodu, ZDA pa na jugu in vzhodu. Slovenija naj bi se vključila v italijanski sektor na zahodu države, kjer je bila v okviru misije Isaf dejavna že doslej.