Slovenija bi hotela imeti besedo pri izbiri prebežnikov

Bruselj – Kljub novemu zaostrovanju begunske krize in več kot 100.000 beguncem, ki so letos že prišli čez Sredozemlje, EU vse bolj okleva glede uvedbe sistema kvot delitve prebežnikov med članicami. Tudi Slovenija ima pomisleke: »Uveljavljali bomo stališče, da je treba upoštevati posebnost Slovenije in njene integracijske sposobnosti,« je danes napovedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györköš Žnidar.

Evropska komisija je pripravila dva predloga. Po prvem bi v EU preselili 20.000 beguncev, ki so se zatekli v tretje države. Skladno z drugim predlogom bi 40.000 Eritrejcev in Sircev, ki so že v Grčiji in Italiji, preselili v druge članice. Čeprav naj bi ministri za notranje zadeve EU predloga obravnavali že prihodnji teden, je vse več znamenj, da hočejo članice odlašati s sprejetjem odločitve. Kar nekaj članic, predvsem iz vzhodne Evrope, a tudi Španija, je že izrazilo nasprotovanje Junckerjevemu predlogu sistema obveznih kvot.

Odločitev o prerazporeditvi prosilcev za azil v izrednih okoliščinah po nenadnem prilivu veliko beguncev v eni od članic mora biti sprejeta z dvojno večino: dobiti mora najmanj 55 odstotkov glasov držav, ki imajo skupaj vsaj 65 odstotkov prebivalstva. V vzhodnoevropskih novinkah opozarjajo, da številni begunci nočejo priti k njim in da nimajo zmogljivosti za njihovo namestitev. Tako naj bi, denimo, Estonija z 1,3 milijona prebivalcev, v kateri je bilo lani le 155 prosilcev za azil, dobila več kot tisoč prebežnikov.

Tudi v Nemčiji in Franciji izražajo zadržke do sistema kvot. Ministra za notranje zadeve Nemčije in Francije, Thomas de Maizière in Bernard Cazeneuve, zagovarjata drugačen sistem, po kat¸erem bi upoštevali predvsem to, koliko beguncev je članica že sprejela po letu 2010. To po ključu, ki ga predlaga Bruselj, pomeni le deset odstotkov. Druga tri merila so število prebivalstva (40 odstotkov), BDP (štirideset odstotkov) in stopnja brezposelnosti (deset odstotkov). Ministra sta tudi opozorila, da bi države na zunanji meji EU morale še odločneje nadzirati mejo.

Györkeš Žnidar: Prebežniki so varnostni problem

Zadržke do zamisli evropske komisije je danes v parlamentu izrazila tudi slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkeš Žnidar. Meni, da predlog ni dodelan, med drugim ne vsebuje analize vpliva sprejetja prebežnikov na varnost. Slovenija bo zagovarjala prostovoljnost prihoda v državo, da torej niti beguncev s statusom mednarodne zaščite niti prosilcev za azil ne bi pripeljali proti njihovi volji. Ministrica še pričakuje, da bo Slovenija lahko vplivala in nadzirala, kdo bo prišel sem, ter da bodo to tisti, ki potrebujejo pomoč in ne zlorabljajo sistema. Določanje »slovenske kvote« prebežnikov bi po njenem mnenju moralo biti izvedeno na ozemlju tretje države in ne že v Sloveniji.

Po predlogu evropske komisije bi morala Slovenija sprejeti 702 prebežnika.

Na seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve in za obrambo, kjer je bila danes na predlog SDS razprava o posledicah sprejetja prebežnikov na slovensko nacionalno varnost, je Vesna Györkeš Žnidar dejala še, da bo ključno vprašanje izbor in varnostno preverjanje oseb, saj so postopki za pridobitev mednarodne zaščite posebni tudi v tem, da ljudje nimajo dokumentov, v njihovih domovinah pa ni kazenskih evidenc. »Infiltracije varnostno problematičnih oseb ni mogoče izključiti,« je ministrica pritrdila pomislekom poslancev SDS. Predstavniki SD in ZL pa so v razpravi opomnili, da ne smemo pozabiti na človečnost in na to, da so številne nesrečnike v beg iz domovine prisilile vojne.