Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada je danes sprejela predlog spremenjenega zakona o tujcih, ki je zaradi kritik o morebitni neustavnosti dolgo časa razdvajal koalicijo. Zakon je tako zdaj dobil tudi podporo Desusa in SD in je na poti v DZ, kjer za potrditev potrebuje še dvetretjinsko večino vseh poslancev, z možnostjo podaljšanja za pol leta.
Z novelo zakona je vlada ustanovila tudi Urad za tujce, »ki bo pristojen za oskrbo migrantov, ki jim bo v Sloveniji dovoljeno zadrževanje«.
Začasni ukrep bi aktivirali v primeru morebitnega novega množičnega begunskega vala, ki bi, če bi bil takšen kot poleti 2015, ogrozil javni red in varnost. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je pri tem poudarila, da so razmere trenutno stabilne, ne pa mirne: »Soočamo se s stoodstotnim povečanjem ilegalnih migracij in 500-odstotnim povečanjem prošenj za azil.«
Novela je bila sicer deležna precej kritik zlasti z vidika ustavnosti, a je Györkös Žnidarjeva na to danes odgovorila, da verjetno ministri ne bi glasovali za novelo, če bi menili, da je ta neustavna. Sicer pa je na naslednje novinarsko vprašanje dejala, da so bili ministri danes pri potrjevanju soglasni, z izjemo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki se je glasovanja vzdržal.
Dvomi o ustavnosti novele zakona, ki je doslej doživela številne kritike, tako očitno še ostajajo. Tudi predsednik vlade Cerar je dejal, da pričakuje, da ga bodo pristojne službe v vladi in državnem zboru na to pravočasno opozorile.
Nevladne organizacije: »Kršitev prava EU«
Nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju zaščite beguncev ter človekovih pravic, so vlado dopoldne ponovno pozvale, naj ne sprejme predloga novele zakona o tujcih. Kot opozarjajo, bi s predlogom beguncem in prosilcem za azil zanikali pravico do zaščite, kar predstavlja kršitev mednarodnega prava, prava EU in slovenske ustave.
Država bi s sprejeto novelo po njihovem mnenju kršila pravico do učinkovitega in poštenega azilnega postopka, prepoved kolektivnih izgonov ter prisilnih vračanj, prepoved vračanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Pod poziv so med drugim podpisane nevladne organizacije, kot so Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut, Rdeči križ Slovenije, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Slovenska filantropija in Slovenska fundacija za Unicef.
Slovenija bi prebežnikom preprečila vstop v državo
Poseben ukrep v noveli je, da policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne dovoli vstopiti v državo. Osebo, ki se nezakonito nahaja na območju izvajanja ukrepa, pa policisti privedejo do državne meje in jo napotijo v državo, iz katere je nezakonito vstopila, izhaja iz predloga.
Policija po noveli zakona ravna tudi, ko tujec izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer ko hoče nezakonito vstopiti ali je že zunaj mejnega prehoda iz druge varne države članice EU, če je nezakonito vstopil v Slovenijo in se nahaja na območju izvajanja ukrepa.
Ukrep ne bi veljal za ...
Ukrep pa ne bo veljal za mladoletne osebe brez spremstva, kot tudi ne, če bo oseba zdravstveno ogrožena ali pa bo obstajala resna nevarnost, da bo oseba podvržena mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bila napotena.
Koalicija složna, v ZL kritični
Predsednik Desusa Karl Erjavec je po sestanku povedal, da v stranki novelo podpirajo, saj da policiji daje vse potrebne inštrumente za zagotavljanje varnosti države v primeru, »da bi prišlo do vnovičnih masovnih migracij po zahodni balkanski poti«. Pri tem je prepričan, da predlagane rešitve »vzdržijo ustavni okvir«.
Po besedah predsednika SD Dejana Židana bi bili v stranki dvolični, če novele ne bi podprli, hkrati pa bi se zavedali, da država potrebuje varnost. Židan sicer priznava, da o noveli »obstajajo nekatere dileme«, prav tako se zaveda, da nad njo visi možnost zahteve za oceno ustavnosti, a dodaja, da so jih prepričala dosedanja mnenja predstavnikov vlade, »ki večinsko govorijo v to smer, da je zakon primeren, kar se tiče ustavnega okvira«.
Prav slednje je bil tudi razlog, da bodo po besedah Simone Kustec Lipicer zakon podprli tudi v SMC. Pri tem sama kot pomembno varovalko vidi to, da bo za aktivacijo členov, s katerimi bi lahko država omejila množične migracije, potrebna dvetretjinska večina vseh poslancev, torej ustavna večina.
Miha Kordiš iz Združene levice: »Novela zakona o tujcih je nastala v tajnosti, kar zgovorno priča o slabi vesti vlade. Krši mednarodne konvencije in je ustavno sporna. Išče zunanjega sovražnika in ustvarja nepotreben strah. Vse samo za to, da bodo drugi predlogi, s katerimi se stopnjuje represija nad našimi ljudmi, od množičnega nadzora do paralizatorjev, videti sprejemljivi. Novela je, skratka, uresničenje mokrih sanj slovenske desnice.«
V posmeh osamosvojitvi
Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc meni, da je predloženi zakon ne samo nomotehnično slab, ampak na določenih mestih tudi neustaven, v nasprotju z veljavnim pravnim redom EU, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije. Saj, kot je dejal, »so mešane in množične migracije res bistveno vprašanje sedanjega časa, toda nikjer se ga še niso lotili z de facto kolektivnim zanikanjem pravice do mednarodne zaščite. Varnost državljanov in države je zelo pomembna ustavna dobrina, a zanikanje pravne države in varstva človekovih pravic na ta način je v posmeh temu, zaradi česar smo se osamosvojili pred 25 leti.«
Lahkotnost sprejemanja zakona
Neža Kogovšek Šalamon pravi, da na Mirovnem inštitutu še naprej vztrajajo, da je predlog zakona o tujcih, »ki uvaja možnost zaprtja meja za prosilce za azil, v nasprotju s slovensko ustavo in z mednarodnim pravom. Če želimo še naprej živeti v državi, ki se deklarira kot pravna in demokratična, potem je tak predlog nesprejemljiv. Migrante in begunce je tako kot državljane treba obravnavati na način, ki je skladen s standardi človekovih pravic. To velja za vse ljudi, brez izjeme. Lahkotno sprejetje takega predloga na vladi bi pomenilo rdeči alarm. Pokazalo bi, da je človekove pravice kogarkoli mogoče poteptati vsakič, ko se vsakokratni vladi zazdi, da so nastopile izjemne razmere. Če bo vlada predlog sprejela, naj se zaveda, da bo nosila posledice morebitnih kršitev mednarodnega prava, ki bi zagotovo nastale z izvajanjem tega zakona. Slovenija pa se bo še leta morala zagovarjati pred različnimi telesi Združenih narodov in Sveta Evrope.«
Kako je v Avstriji
Za zaostritev azilne ureditve so se poslanci v Avstriji odločili aprila lani, njihov predsednik jih je podpisal maja, že junija so obveljale. V primeru velikega migracijskega vala, ki bi ogrožal nacionalno varnost, lahko od takrat Avstrija razglasi izredne razmere, posledično pa zapre meje in onemogoči dostop do azilnih procedur prosilcem. Na mejah bi odločali po hitri proceduri: osebam, ki ne morejo dokazati, da jim v sosednji državi, torej denimo v Sloveniji, Italiji ali na Madžarskem, grozi nevarnost ali ponižujoča obravnava, se zavrne vstop v državo. Tudi vse tujce, ki bi jim sicer že uspelo priti v Avstrijo in zahtevajo azil, se vrne na mejo v isto hitro proceduro. Izjema so ženske z majhnimi otroki, mladoletniki brez spremstva in posebej občutljive skupine ljudi.
Pred to spremembo je avstrijska vlada v začetku leta razglasila, da bo leta 2016 dovolila 37.500, letos 35.000, prihodnje leto 30.000 in leta 2019 največ 25.000 azilnih postopkov. V seštevku je to 1,5 odstotka populacije. Za razglašene omejitve oblast ni imela temelja v zakonu, so pa bile skupaj z uvedbo povečanega mejnega nadzora proti Sloveniji učinkovite: ena od posledic je bilo zaprtje balkanske migrantske poti na meji med Makedonijo in Grčijo. Proti popravkom azilne ureditve v Avstriji so ostro protestirale organizacije, ki se bojujejo za varstvo človekovih pravic. Doslej v Avstriji oblast postopkov za razglasitev izrednih razmer ni sprožila, ker število sproženih azilnih postopkov še ni bistveno preseglo postavljenih meja.
