Tiskane izdaje
Borut Pahor je povedal, da se Slovenija in Bolgarija zavzemata za skupne evropske rešitve, ne le za finančno in migracijsko krizo, temveč tudi za varnostno krizo. Kot je dejal, ni nikoli pričakoval, da bi lahko varnostno vprašanje vplivalo na smer, po kateri se bo odpravila EU - ali v smer poglobljenega sodelovanja ali v smer vračanja k nacionalnim politikam. Če se bodo članice EU začele zapirati v nacionalne politike, bo to slaba napoved za prihodnost evropske ideje, je še izpostavil Pahor.
Dialog nujen z drugače mislečimi
Kot je še dejal Pahor, sta se z bolgarskim kolegom strinjala, da je za uspešno premagovanje aktualnih izzivov pomembna moč evropskih institucij. Po njunem bi bilo za spoprijemanje s temi izzivi zelo pomembno, da bi bile te institucije močnejše in odzivnejše. Predsednik je opozoril, da bi neuspeh skupne evropske varnostne politike, tudi tiste, ki zadeva mir in varnost znotraj EU, pomenil nezaupanje v evropske institucije in vračanje k nacionalnim politikam.
Po njegovem se je vrh Nata v Varšavi, kjer so voditelji držav članic potrdili napotitev štirih večnacionalnih bataljonov na Poljsko in v baltske države, sorazmerno in primerno odzval na ravnanje Rusije. Ker je kljub temu potreben dialog z državami, ki menijo drugače, bo Pahor obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji izkoristil tudi za dialog in iskanje mirnih rešitev glede nerešenih vprašanj.
Pahor je še dejal, da sta s Plevnelievom prispevala k temu, da je Zahodni Balkan, kljub krizam v njegovi okolici, šel v smer sprave in da ostaja stabilna regija. Glede begunske krize se je Pahor ponovno zavzel za porazdelitev bremena med državami članicami EU, da bi jo lahko rešili bolj humano in uspešno. Po njegovem mnenju je napredek na tem področju pod pričakovanji, tako da se bomo morali z migracijami ukvarjati tudi še v prihodnje.
Skupne evropske rešitve za pot iz krize
Bolgarski predsednik je povedal, da sta s Pahorjem proevropska predsednika in za združeno Evropo, Slovenija in Bolgarija pa sta v jugovzhodni Evropi dejavnika stabilnosti in razvoja. Kar zadeva migracije in terorizem, se je Plevneliev zavzel proti zapiranju za nacionalne meje, kar da bi to vrnilo evropske države v srednji vek. Po njegovem bo tudi reševanje iz varnostne krize uspešnejše, če bo EU delovala skupaj.
Plevneliev je povedal, da ima Bolgarija s Turčijo kljub nedavnemu poskusu državnega udara še vedno dobre odnose. Pahor je k temu dodal, da je Turčija pomembna za EU zaradi dogovora o reševanju migracijske krize. Po prepričanju bolgarskega predsednika je treba za krize, ki pestijo EU - od migracij, Ukrajine, odnosov z Rusijo do terorizma - najti skupne evropske rešitve, ker teh problemov ne morejo reševati posamezne države.
Pahor in Plevneliev sta potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za poglobitev sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju. Z namenom intenziviranja gospodarskega sodelovanja je letos Slovenija odprla tudi konzulat v Sofiji. Pahor je še dejal, da Slovenija in Bolgarija nimata nerešenih vprašanj, da je politično sodelovanje med državama odlično, po kriznih letih pa se izboljšuje tudi gospodarsko sodelovanje. Plevneliev je poudaril, da državi povezujejo skupne slovanske tradicije in zgodovinske izkušnje, še posebno v zadnjih 20 letih, ko so se na Balkanu zgodile velike spremembe.
Dvostranska menjava med Slovenijo in Bolgarijo je lani dosegla 266 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Slovenija je lani v 7,2-milijonsko Bolgarijo izvozila za 174 milijonov evrov blaga, 82 milijonov evrov več, kot je iz nje uvozila. Vrednost blagovne menjave uvršča Bolgarijo na 26. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije.
