Tiskane izdaje
Ljubljana − Na povabilo predsednika Boruta Pahorja je na državniški obisk v Slovenijo pripotoval turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Z njimi je pripotovalo pet vladnih ministrov in 150 gospodarstvenikov. Enodnevni obisk, med katerim se bo Erdoğan srečal tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, je prijateljsko obarvan.
Jedro pogovorov med predsednikoma in med obema delegacijama je namenjeno gospodarskemu sodelovanju. Gospodarska izmenjava med državama je lani presegla milijardo dolarjev, a po besedah predsednika Erdoğana to ni dovolj. Ta številka, je povedal na tiskovni konferenci, mora biti v prihodnje bistveno višja.
Predsedniško letalo je iz Turčije priletelo s polurno zamudo, a to ni pokvarilo razpoloženja slovenskih gostiteljev, ki so Erdoğana in njegovo velikansko delegacijo pričakali kot enega svojih najljubših gostov. A turški predsednik ima med obiskom Ljubljane obilo drugih skrbi − predvsem zunanjepolitičnih.
Recep Tayyip Erdoğan je v Ljubljano namreč prišel na dan, ko v švicarski Lozani potekajo odločilna pogajanja o iranskem jedrskem programu, in dan za tem, ko so države Arabske lige, »podžgane« z vojaško operacijo Saudske Arabije in devetih arabskih držav, ki jo je podprla tudi Turčija, sprejele sklep o ustanovitvi skupnih oboroženih sil. Razmere na Bližnjem vzhodu in v celotni turški soseščini se iz dneva v dan zaostrujejo, zato se na tiskovni konferenci, na kateri sta nastopila slovenski in turški predsednik, ni bilo mogoče izogniti vprašanju, ali je saudsko posredovanje povezano s pogajanji z Iranom.
Predsednik Erdoğan je povezanost dogajanja v Jemnu in Lozani odločno zavrnil. »Turčija je koaliciji arabskih držav ponudila logistično in obveščevalno pomoč ter podprla operacijo v Jemnu,« je odgovoril na novinarsko vprašanje in ob tem ostro zavrnil, da je Turčija kadar koli sodelovala z Islamsko državo. »S tem se Turčiji dela velika krivica. Proti njim se borimo tako, kot smo se vedno borili proti terorizmu. Terorizem je globalen − tak je tudi boj z njim,« je povedal Erdoğan.
Slovenski predsednik Borut Pahor je med druženjem z Erdoğanom večkrat izpostavil tesne slovensko-turške odnose in strateško partnerstvo, h kateremu sta se državi zavezali maja 2012, ko sta bila oba predsednika še predsednika vlad.
Slovenija podpira turško približevanje EU
Predsednik Borut Pahor je na tiskovni konferenci, na kateri je nastopil skupaj s turškim predsednikom Erdoğanom, izpostavil, da Slovenija podpira turško približevanje evropskim integracijam, Erdoğan pa je izpostavil gospodarsko, politično in vojaško zavezništvo z našo državo.
Tako Pahor kot Erdoğan sta izrazila željo, da bi se gospodarsko sodelovanje med državama še okrepilo. Pahor je govoril o turizmu in Luki Koper, Erdoğan pa o gradbeništvu, tekstilni in avtomobilski industriji, transportu in slovensko-turškem sodelovanju na »tretjih trgih«, denimo pri gradnji hidroelektrarne v Črni Gori. Predsednika sta se dotaknila tudi Procesa Brdo o Zahodnem Balkanu, kjer so po Pahorjevih besedah interesi Slovenije in Turčije, ki bi se lahko pridružila procesu, enaki: to so stabilnost, mir in sprava. »Odnosi med Slovenijo in Turčijo so zelo dobri, vzorni. Za Slovenijo je zelo pomembno, da je v dobrih odnosih z eno izmed najbolj pomembnih muslimanskih držav,« je potem, ko sta oba predsednika podala svoji izjavi, povedal Pahor in dodal, da Slovenija pri Turčiji iste tisto, kar nas povezuje − »kljub temu, da se glede nekaterih vprašanj ne strinjamo«.
Erdoğan je dejal, da med Slovenijo in Turčijo ni odprtih vprašanj. Morda je eden izmed razlogov tudi to, da slovenska stran v pogovorih najbolj težkih tem preprosto ne odpira. Tu lahko omenimo zapiranje novinarjev, sodno preganjanje pripadnikov civilne družbe in opozicije, nasilno obračunavanje z uličnimi protestniki, kurdsko vprašanje, turško »toleriranje« Islamske države terin konec koncev, vedno bolj avtoritarno Erdoğanovo vladavino. Ta se utegne s spremembo turške volilne zakonodaje v prihodnje še okrepiti.
Predsednik turške vlade in nekdanji zunanji minister Ahmet Davutoğlu, sicer arhitekt zunanje politike, ki je temeljila na »nič problemih s sosedi«, je namreč pred dnevi predstavil predlog zakona, ki predvideva, da bi v Turčiji uvedli tako imenovan predsedniški sistem. »Z Davutoğlujevim predlogom se strinjam, sem se pa pripravljen o tem pogovarjati tudi z opozicijo,« je turški predsednik, ki je med letoma 2003 in 2014 vodil vlado, odvrnil turški novinarki, ki so jo bolj kot narava državniškega obiska v Sloveniji zanimala notranjepolitična dogajanja.
Erdoğan tudi s Cerarjem in Brglezom
Erdoğan se bo danes − ločeno − srečal tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. Vzporedno z državniškim srečanjem poteka tudi poslovna konferenca slovenskih in turških gospodarstvenikov, ki se je udeležuje okoli 200 poslovnežev iz obeh držav
