Tiskane izdaje
Slovenija je varna država, ki ni neposredno ogrožena, a se bo morala prilagajati izzivom sodobnega časa in imeti ustrezno zunanjepolitično in varnostno strategijo, da bo tako ostalo še naprej, so med drugim ugotovili udeleženci konference, ki jo je danes gostil predsednik republike Borut Pahor, posvečena pa je bila miru in varnosti.
Neenakost največji vir nestabilnosti
Konferenca je v predsedniški palači potekala v okviru projekta Slovenija 2030, katerega cilj je oblikovati dolgoročno vizijo Slovenije. Pahor je uvodoma dejal, da Slovenija potrebuje razmislek, kako zavarovati našo lastno in mednarodno skupnost pred tragedijami, ki jo prinašajo vojne in konflikti, ter kakšno odgovornosti imajo pri tem EU, Nato in Slovenija kot država. Mir in varnost nista vse, je pa vse drugo drugotnega pomena, če ni teh dveh stvari ni, je opozoril. Dejal je še, da je pojav družbene neenakosti eden najbolj resnih virov nestabilnosti v 21. stoletju.
V razpravi so sodelovali številni ugledni strokovnjaki, ministri, politiki in diplomati. Skoraj vsi sodelujoči so delili optimistično stališče, da je trenutna možnost za spopad velesil zelo majhna, če ne že skoraj nična. Hkrati pa je svet postal bolj nevaren in nepredvidljiv, zlasti v luči terorističen groženj, Slovenija pa bi se morala ustrezno odzivati in pri tem ohraniti svojo prijateljsko in miroljubno politiko ter izvirno prispevati k reševanju konfliktov in kriz po svetu.
Eden od odgovorov bi lahko bilo povečevanje mednarodne solidarnosti, a se je Slovenija po besedah bivše obrambne ministrice Ljubice Jelušič zaprla in ne vidi v mednarodni razvojni pomoči priložnosti za svoje samodokazovanje in »uresničitev idealov, ki jih je imela naša država, ko je nastala«.
Po oceni bivšega obrambnega ministra Antona Grizolda je velika težava, da Slovenija nima razvojne strategije za reševanje problemov v svetu in pri nas. Zato je po njegovih besedah trenutno najbolj ranljiva od znotraj, skorajda že ogroža samo sebe. Slovenija bi morala poznati razvojne prioritete, jih ponotranjiti, vzeti za svoje in jih na vseh nivojih uresničevati, je pozval.
Ustavni sodnik in bivši veleposlanik Ernest Petrič je menil, da se je sodobni svet sposoben zavarovati pred svetovnim konfliktom, hkrati pa je opozoril, da je svet izpostavljen številnim manjšim konfliktom. »Strahotni izzivi so pred nami, nove razsežnosti in to povzroča globoke prelomnice in krize ter nove izzive, eden od teh je islamski terorizem,« je še dejal.
Najboljši način za preprečevanje konfliktov sta po oceni zunanjega ministra Karla Erjavca vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic ter ustrezna socialna in ekonomska varnost. Veliko težavo za Slovenijo pa vidi v tem, da »v nobeni stvari ni moč doseči notranjega soglasja.«
Nevarnost tudi v razvoju spleta
Predstojnik laboratorija za umetno inteligenco na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko Ivan Bratko je spregovoril o nevarnostih, ki jih za varnost predstavljata razvoj računalništva in svetovni splet. Pri tem je opozoril na veliko pomanjkanje ustrezne zakonodaje ter nebrzdano pridobivanje podatkov o posameznikih po spletu oziroma prek računalniških programov.
Za obramboslovca Klemna Grošlja je skrb vzbujajoče, da so dogodki v Ukrajini pokazali, da kljub vsem mehanizmom, ki jih ima Evropa za reševanje, poteka reševanje ukrajinske krize zunaj teh formatov. Danes smo soočeni z dimenzijami nestabilnosti v svetu, katerega geografski obseg vzbuja skrb, saj je vanj vključena tretjina kopnega in polovica svetovnega prebivalstva. Res je, da nikoli ni bilo toliko mehanizmov, kot jih je na voljo danes, a povečanje nestabilnosti lahko vodi v neuspeh teh mehanizmov in izbruha vojne, zato je ključni izziv, da to preprečimo, je opozoril Grošelj.
