Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da mora Slovenija šestim pritožnikom v zadevi Kurić in drugi plačati odškodnino tudi za materialno škodo, nastalo zaradi izbrisa, in sicer 150 evrov za vsak mesec izbrisa.
S tem se je končalo sojenje v tožbi, ki jo je leta 2006 na ESČP vložilo enajst izbrisanih prebivalcev Slovenije. Šestim pritožnikom je sodišče ugodilo in jim za nematerialno škodo že dosodilo po 20.000 evrov odškodnine. Slovenijo pa je zadolžilo, da sprejme odškodninsko shemo ter da se o plačilu materialne škode dogovori s tožniki. Ker dogovora ni bilo, je sodišče samo odločilo.
Najvišja odškodnina
Najvišjo odškodnino, 72.770 evrov za materialno škodo, je dosodilo Aliju Berishi, in sicer 29.250 evrov za 195 tednov izbrisa, in 43.520 evrov za pet njegovih otrok, ki jim je priznalo po 80 evrov za vsak teden izbrisa. Ani Mezga z dvema otrokoma bo država morala izplačati še 52.240 evrov, Zoranu Miniću 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov, Mustafi Kuriću pa 29.400 evrov.
Vseh šest pritožnikov je upravičenih tudi do plačila stroškov upravnih postopkov v Sloveniji v skupni višini 339,42 evra in še 5000 evrov za stroške postopka pred sodiščem v Strasbourgu. Sodišče pa je zavrnilo zahtevke pritožnikov, ki se nanašajo na subvencijo najemnine, izpad prihodka in pokojninske prispevke. Odškodnino za socialne prispevke, ki so jo pritožniki sicer uveljavljali v znesku 260 evrov za mesec izbrisa, je sodišče vključilo v pavšalni znesek 150 evrov za mesec izbrisa. Po mnenju sodišča je to razumen znesek pravičnega zadoščenja, saj natančen izračun materialne škode, ki jo je utrpel posameznik, ni mogoč. Odškodnina pa se ne izračunava od datuma izbrisa 26. februarja 1992, pač pa od 28. junija 1994, ko je v Sloveniji začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah, do dneva, ko je izbrisani uredil svoj status.
Zakon o odškodninski shemi za izbrisane, ki je bil v državnem zboru sprejet novembra lani, sicer predvideva, da se bo upravičencu za vsak mesec izbrisa za povzročeno materialno in nematerialno škodo izplačala odškodnina v višini 50 evrov, odškodnina po sodni poti pa bo lahko znašala največ 150 evrov oziroma trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka. Do odškodnine bodo upravičeni izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji in tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po dopolnjeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili.
Otroci izbrisanih
Ministrstvo za notranje zadeve napoveduje, da bodo posebno pozornost pri proučitvi sodbe namenili odločitvi sodišča glede priznavanja odškodnine za otroke izbrisanih v višini pavšalnega zneska 80 evrov za mesec izbrisa. Otroci izbrisanih, če niso bili sami izbrisani, namreč niso vključeni v nacionalno odškodninsko shemo.
Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut ter Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov pozdravljajo sodbo ESČP in ocenjujejo, da je to »ponovna zmaga za izbrisane, ki so po sodbi sodišča upravičeni do precej višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja država Slovenija po decembra sprejetem zakonu. Po njihovem mnenju je ESČP oblastem poslalo jasno sporočilo, da je bila decembra sprejeta zakonodaja o odškodnini izbrisanim neustrezna in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa. Po prvi in drugi sodbi so namreč izbrisani pred Evropskim sodiščem dobili za odpravo posledic izbrisa najmanj 50.000 evrov vsak, a država jim v domačem pravnem redu ponuja le malo več kot 12.000 evrov. Razlika med evropsko in domačo ravnijo je prevelik, saj niti ne razlikuje med odškodnino za materialno in nematerialno škodo.«
Pričakujejo, da bo vlada spet postavila vprašanja o vseh vidikih odprave posledic izbrisa, vključno z vprašanji odškodnine in tudi ureditve statusnopravnih vprašanj. V nasprotnem primeru bo naši državi pravila spet postavljalo ESČP, saj je že vloženih 65 zadev z več kot tisoč pritožniki. ESČP namreč v sodbi navaja, da bo v teh primerih tožb počakalo, dokler ne bo znano, ali Slovenija ustrezno uresničuje svoj zakon o odškodninah za izbrisane.
Hud udarec za politiko
»Sodba iz Strasbourga je huda lekcija za Viranta in sedanjo vlado, da o desni opoziciji, ki izbrisanim že 22 let odreka sploh vse pravice, niti ne govorim,« meni Matevž Krivic. Za poplačilo materialne škode šestim pritožnikom je bila vlada pripravljena plačati od nič do 10.600 evrov, sodišče pa jim je priznalo nekajkrat več. Krivic meni, da je sodišče sicer določilo prenizek pavšal, kljub temu pa je s sodbo zelo zadovoljen, saj priznava vsaj 150 evrov na mesec, slovenski zakon pa na tej podlagi popolnoma nič. Sodba ESČP namreč priznava upravičencu približno 250 evrov mesečnega pavšala (100 za nematerialno in 150 za materialno škodo), slovenski zakon pa za oboje skupaj le 50 evrov. Krivic še opozarja, da Virant zavaja javnost s trditvami, da je sodišče s to sodbo potrdilo skladnost slovenske odškodninske sheme s pilotno sodbo in da zato nadaljnjih sojenj ne bo. Sodišče bo le počakalo na uresničevanje sheme, pri čemer je višina zneskov sicer prepuščena presoji države, toda pod pogojem, da so ti združljivi s sodbo sodišča.
