Tiskane izdaje
Ministrstvo za obrambo (Mors) je danes predstavilo podrobnejše poročilo, zakaj je Slovenska vojska drugo leto zapored dobila negativno oceno za stanje pripravljenosti delovanja vojske v vojnem ali kriznem stanju. Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman sta v pojasnilih večkrat omenila, da bi SV potrebovala več denarja. Katičeva je govorila o »velikem povečanju sredstev za obrambo, ki bo omogočal razvoj Slovenske vojske«, načelnika Ostermana pa poleg opreme skrbijo plače vojakov, ker da poklic vojaka na trgu delovne sile ni več konkurenčen. Tudi zato imajo negativen trend zapolnjenosti stalne sestave SV.
150 milijonov na leto premalo
Tvorci slovenske obrambne politike so po letih zniževanja obrambnih izdatkov letos zadovoljni, da se je prvič po letu 2010 spremenil trend, saj se je poraba za vojsko približala odstotku BDP. Po drugi strani pa se spopadajo z zavezami Nata in glasnimi zahtevami predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ne bodo več dolgo tolerirali tistih članic, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Tako je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg danes ob predstavitvi letnega poročila spet pozval k povečanju sredstev za obrambo, ker da je to nujno za ohranitev zavezništva.
Ni presenetljivo, da je Katičeva danes spet poudarila, da bo Slovenija vsako leto namenila obrambi dodatnih 20 do 30 milijonov evrov. A to bo, kot je mogoče oceniti, glede na postavljene cilje bistveno premalo. Za Slovenijo je v okviru Nata zelo velik izziv gradnja dveh srednjih bataljonskih skupin. Na Morsu ocenjujejo, da bi vložek za vsako od njiju znašal 600 milijonov evrov. Vsaka bi štela 900 mož in bi bila opremljena s primerno oboroženimi oklepniki 8x8 z ustrezno ognjeno močjo.
Prva bojna skupina naj bi po načrtih zaživela do leta 2022, druga do leta 2025. To pomeni, da bi v prihodnjih osmih letih morali nameniti za Slovensko vojsko dodatnih 1,2 milijarde evrov oziroma 150 milijonov evrov na leto. Če bo letošnji proračun Morsa znašal okoli 400 milijonov evrov, to pomeni, da je za slabo tretjino prenizek, če bi želeli izpolniti dane zaveze zvezi Nato. Ministrica Katičeva je danes dejala, da se zavedajo finančnega bremena, zato da na Morsu že potekajo organizacijske priprave na modernizacijo SV, pri čemer pa proučujejo več alternativnih poti opremljanja. Šlo naj bi za medvladne sporazume, možnost najema, pridobitev rabljene opreme in podobno.
Kadrovski problem je velik
Zgolj večja proračunska sredstva nikakor ne bodo dovolj, da bi pripravljenost vojske dvignili na zadovoljivo raven, opozarja Uroš Svete, profesor na katedri za obramboslovje na ljubljanski FDV. Svete se sprašuje, za koliko in v kakšnem obdobju povečati proračunska sredstva, če bi se politika za to odločila. »Teoretično lahko v srednjeročnem času dokupimo opremo, vendar je poleg tehnike vse hujši problem kadrovska zagotovitev in ne nazadnje usposobljenost in pripravljenost tako na ravni posameznih pripadnikov kot na ravni enot,« ocenjuje Svete.
Po njegovem mnenju bi morali spremeniti odnos do vojske, namesto da se je politika sramuje in v določenih (uspešnih) primerih celo skriva njeno uspešno delovanje. Zgolj z višanjem plač po njegovi oceni ne bo mogoče dobiti več pripadnikov, ki jih glede na sprejete dokumente manjka kar 700. To je skoraj število pripadnikov enega bataljona.
