Tiskane izdaje
Ljubljana – Trgovska mreža Mercator, ki je bila dolga leta ponos nacionalnega interesa, po finančni krizi pa pristala v rokah hrvaškega mogotca Ivice Todorovića, je v zavesti slovenske javnosti tako močno prisotna, da bi jo bili pripravljeni odkupiti, če bi bila na voljo po začetku razpadanja hrvaškega trgovskega imperija Agrokor. V tokratni anketi ugotavljamo, da bi skoraj polovica vseh vprašanih podprla idejo, da država odkupi Mercator od Agrokorja.
Zato ne preseneča, da obstaja skoraj 100-odstotni konsenz, da je bila prodaja Mercatorja pred leti napaka, saj jo danes podpira manj kot desetina vprašanih. Ko sledi vprašanje o morebitnem nakupu Mercatorja, če bi se pojavila priložnost, glede na vse težave, s katerimi se srečuje Agrokor, slabih 30 odstotkov vprašanih odsvetuje nakup, slaba polovica pa bi morebitno naložbo države podprla. Ko križamo sociodemografske podatke, dobimo dokaj jasno sliko, kdo bi podprl in kdo ne nakupa nekoč največje slovenske trgovske mreže. Precej jasno željo po nakupu izražajo podporniki SD, ženske, upokojenci, študentje in brezposelni. Na drugem bregu stališč, kjer nasprotujejo nakupu Mercatorja, stojijo podporniki SDS, zaposleni, ljudje z višjo izobrazbo in z višjimi prihodki ter tudi moški.
Ker ima država v lasti še okoli 12 milijard evrov vredno premoženje, nas je po treh letih (26. aprila 2014 je začel veljati zakon o ustanovitvi SDH) od ustanovitve Slovenskega državnega holdinga, kakšno mnenje imajo anketiranci o kakovosti upravljanja državnega premoženja. Več kot 70 odstotkov vprašanih je prepričanih, da država slabo upravlja državno premoženje, da dobro, jih meni zgolj štiri odstotke, slaba četrtina pa se ni mogla odločiti. Pri tem vprašanju so še posebno kritični podporniki SDS. Ko pa vprašamo, kaj bi anketiranci svetovali upravljalcem, dobimo naslednje nasvete in priporočila. Dobra tretjina (36 odstotkov) svetuje SDH in politiki, naj večino premoženja proda, v lasti pa ohrani zgolj strateške naložbe. Tako menijo zlasti podporniki SMC, anketiranci z visokošolsko izobrazbo in moški.
Malenkost manj jih meni (34 odstotkov), naj država ohrani večji delež premoženja in proda le nepotrebno lastnino. Tako menijo zlasti podporniki SD, ZL in anketiranci s srednješolsko izobrazbo. Potem sledi skupina anketirancev (15 odstotkov), ki svetuje, naj država ne proda ničesar, nato pa slaba desetina, ki meni, da naj država proda vse premoženje. Temu so, primerjalno gledano, najbolj naklonjeni podporniki SDS.
Ker sta minuli teden kar dve organizaciji, domači Umar in mednarodni IMF, krepko dvignili napovedi za slovensko gospodarsko rast, se postavlja samoumevno vprašanje, kam usmeriti presežke. Največ tistih (27 odstotkov), ki jim postavimo vprašanje, ali bi preusmerili več denarja v rast plač in pokojnin ali zmanjševanje dolga oziroma investicije, odgovori, da je treba nekako razpršiti obete med vse naštete cilje. Malenkost manj (26 odstotkov) je takšnih, ki želijo, da bi se gospodarska rast bolj poznala pri rasti plač in pokojnin, slaba četrtina pa bi presežke namenila investicijam.
IMF poleg številnih ukrepov predlaga tudi, naj Slovenija razmisli o dvigu upokojitvene starosti na 67 let zaradi slabih demografskih trendov. A to bo, kot kaže tokratna anketa, prevelik zalogaj za slovensko politiko, saj bi takšnemu ukrepu nasprotovalo skoraj tri četrtine vprašanih. Z zvišanjem starostne meje za upokojitev se ne strinjajo tako rekoč vse starostne skupine od 18 do 54 let, ljudje s poklicno in osnovnošolsko izobrazbo, ženske in podporniki SDS.
In za konec nas je še zanimalo stališče o ustanovitvi demografskega sklada. Dobri dve tretjini sodelujočih v anketi je podprlo to zamisel, ki bo verjetno v zakonodajni proceduri konec junija, ne podpira pa je dobra desetina.
