E. S., Delo.si
Ljubljana - Po poročilu mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International o implementaciji Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju v letu 2010 je Slovenija med 21 državami, ki najslabše izvajajo konvencijo.
Izmed 37 ocenjenih držav pogodbenic jih zgolj sedem aktivno izvaja protikorupcijsko konvencijo OECD, devet jih jo izvaja zmerno, 21 pa malo oziroma nič.
Predsednica Društva Integriteta Simona Habič opozarja, da največja težava še vedno ostaja sistem izvrševanja, poroča STA. Slovenski sistem zaznamujejo slaba koordinacija med preiskovanjem in pregonom, pomanjkanje sredstev in usposabljanja za preiskovalce in tožilce. Prav tako potencialno oviro predstavljajo sodni zaostanki in problemi z mednarodno pravno pomočjo.
Obstajajo tudi težave na področju računovodstva in revidiranja, kjer slovenski revizorji niso v zadostni meri osredotočeni na probleme podkupovanja in goljufij, pojasnjujejo v društvu.
Trenutno dve preiskavi: Primera Patria in Novartis
V Sloveniji po besedah Habičeve še vedno potekata dve preiskavi tujega podkupovanja. Primer Patria je že prešel iz faze preiskave v fazo pregona. Pri drugem primeru, pravi Habičeva, pa gre za švicarsko farmacevtsko podjetje Novartis (Sandoz Group) in njegovo slovensko podružnico Lek, preiskava pa poteka zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji.
Najbolj pomemben ukrep bi bil po mnenju Habičeve racionalizacija predkazenskega postopka in skrajšanje sodnih zaostankov. Po njenem je treba tudi razviti boljše strategije za preprečevanje in odkrivanje tujega podkupovanja.
Napredek na nekaj področjih
Mednarodno poročilo sicer kaže na napredek v zakonodaji, ki komisijo za preprečevanje korupcije pooblašča kot nadzorni organ za vse primere tujega podkupovanja. Premik je opazen tudi z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada in specializiranega oddelka na Ljubljanskem okrožnem sodišču.
Celotno poročilo v PDF formatu