Tiskane izdaje
Po omembi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o težavah zaradi neizvrševanja arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško na münchenski varnostni konferenci je zadeva pritegnila tudi pozornost širše javnosti, čeprav je Juncker še pred kratkim trdil, da ta tema nikogar ne zanima. Pisanje Politica potrjuje nasprotno, saj razkrivajo (pri čemer se sklicujejo na slovenske diplomatske vire), da bi utegnila Slovenija tožbo utemeljevati z argumenti, da Hrvaška resnično krši pravico do ribolova iz 259. člena pogodbe o Evropski uniji.
Nezakonit ribolov
V Politicu navajajo mnenje neimenovanega pravnega strokovnjaka EU, da bi lahko Slovenija na tej podlagi v zgodbo pritegnila tudi evropsko komisijo, vendar bi bila to skrajna možnost z znatnimi finančnimi posledicami.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve medijskih objav s takšno vsebino ne komentirajo. Po naših poizvedovanjih lahko sklepamo, da je vsebina tožbe proti Hrvaški zdaj ena največjih državnih skrivnosti, dostop do dokumentacije je omejen le na nekaj ljudi. Na MZZ so se odločili za izredne varstnostne ukrepe po slabi izkušnji s sodnim procesom v arbitraži, ko je takratni visoki vladni uradnici Simoni Drenik do danes neznana tuja država prisluškovala pogovorom s sodnikom Jernejem Sekolcem.
Po naših informacijah je postopek proti Hrvaški povezan s kršitvijo prava EU na področju ribolova (pomoč pri nezakonitem ribolovu) zgolj eden od scenarijev, ki so na mizi v fazi načrtovanja pravnih postopkov, ker Hrvaška zavrača izvršitev arbitražne razsodbe. Ali kot je pojasnil naš vir, slovenske oblasti so osredotočene na več stvari. Iz vsebine, ki se je pojavila v medijih, lahko sklepamo, da slovenske oblasti poleg tožbe po 259. členu pogodbe o delovanju EU snujejo tudi vzporedne postopke zaradi omogočanja nezakonitega ribolova hrvaških ribičev v slovenskih notranjih vodah. Ribiške pravice v Piranskem zalivu so urejene z več evropskimi uredbami in z letom 2013 so bile vnesene tudi v pravni red EU. S tem, ko je Slovenija začela implementirati arbitražno odločbo, so začela veljati določila zakona o morskem ribištvu ter pravila iz uredb, ki predvidevajo nacionalni postopek uveljavljanja pravic za hrvaške ribiče v slovenskem teritorialnem morju, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Poenostavljeno rečeno, slovensko stališče je, da so hrvaški policijski organi s spremljanjem hrvaških ribičev (ki bi morali zaprositi za dovolilnice, na voljo jih je za največ 25 ribiških plovil) v slovenskih notranjih vodah kršili evropski pravni red.
Timmermansu ni uspelo
Evropska komisija je konec prejšnjega tedna objavila uradni zapisnik zasedanja 20. decembra, ko so na kolegiju komisarjev znova obravnavali vprašanje arbitražne razsodbe. Na njem je prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans poročal o arbitraži. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je Timmermansa novembra imenoval za posrednika, ki bi moral do konca leta obiskati obe glavni mesti, a je njegova misija spodletela.
Povzetek Timmermansovega poročila je neobičajno skop - tudi z vidika transparentnosti delovanja evropske komisije -, saj v njem niso niti z besedo omenjeni vsebina razprave in nastopajoči. Julija, ko je bila arbitraža obravnavana prvič, so podrobno objavili različne argumente in tudi oceno pravne službe, ki je poudarila povezavo zadeve s pravom EU. V zadnjem zapisniku je navedeno le, da bi morali državi izvršiti arbitražo do 29. decembra.
Tega dne je predsednik vlade Miro Cerar skupaj z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem poslal pismo Junckerju in Timmmermansu. V njem je evropsko komisijo pozval, naj nemudoma ukrepa, ker Hrvaška zavrača implementacijo arbitraže in ne izpolnjuje zavez, ki jih ima kot članica EU. To je eden od argumentov Slovenije, s katerimi zavrača Junckerju tezo, da sta obe državi odgovorni in da nista sprejeli ponujene roke Bruslja za pomoč.
