Tiskane izdaje
Mednarodna raziskava Transparency International pravi, da Slovenija ne izvaja določil konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Konvencijo je leta 1997 sprejela Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v Sloveniji je začela veljati leta 2001. »S podpisom konvencije so se vlade držav obvezale, da bodo zavzeto preiskovale in preganjale mednarodno korupcijo, kljub temu pa se skoraj polovica vlad podpisnic tega ne drži in konvencije ne izvaja dovolj,« so zapisali v Transparency International Slovenia.
Danes v TI ugotavljajo, da le štiri podpisnice konvencije od 41 aktivno preiskujejo in preganjajo podjetja, ki podkupujejo tuje uradnike pri pridobivanju pogodb, dovoljenj in koncesij. To so Združene države Amerike, Nemčija, Velika Britanija in Švica. Šest držav določila konvencije uresničuje zmerno, devet omejeno, podatkov za dve državi pa niso mogli izmeriti.
Opombe:
Islandija ni umeščena; njen delež izvoza je premajhen, da bi lahko ustrezno izmerili podatke. Podobno velja za Latvijo, poleg tega ta baltska država tudi krajši čas izvaja določila.
** Brez večjega primera v zadnjih štirih letih se država ne more uvrstiti med zmerne izvajalce konvencije in
brez večjega primera z resnimi ukrepi v zadnjih štirih letih se država ne more uvrstiti med dejavne izvajalce.
*** Konvencija je v Rusiji veljavna od aprila 2012, v Kolumbiji od januarja 2013, v Latviji od maja 2014,
zato so bile zahteve manjše.
Manko pri sredstvih in kadru
Transparency International države podpisnice razdeli v štiri kategorije izvajanja konvencije OECD: aktivno, zmerno, omejeno in malo ali nič izvajanja. Slovenija je ena izmed 20 držav, ki po besedah TI storijo »malo ali nič, da bi zagotovile, da njihova podjetja ne bi širila korupcije po svetu«. Teh 20 držav pa ustvari kar 20,4 odstotka svetovnega izvoza, opozarjajo v TI. Pravijo, da so te države neuspešne pri pregonu čezmejnega podkupovanja zaradi pomanjkanja politične volje in nezadostnih sredstev, ki bi bila namenjena za izvajanje ukrepov in preiskav.
S tem se strinjajo tudi v Transparency International Slovenia, njen predstavnik Sebastijan Peterka pravi: »Primeri podkupovanja z mednarodnim elementom so eni najbolj zahtevnih primerov, ki zahtevajo specializirano znanje preiskovalcev, na tem področju pa je izrazit manko tako človeških virov kot virov financiranja za te ključne institucije.«
Na TI Slovenia zato podpirajo kadrovsko okrepitev specializiranega državnega tožilstva, Peterka pa pravi, da bo to zagotovo imelo pozitivne učinke pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Dodaja, da prav pri financiranju v Sloveniji vidijo največ rezerve. Katere institucije za pregon tovrstnih kaznivih dejanj dobijo zadostna sredstva, pa je odvisno od politične volje. »Verjetno bo z vsakim proračunom jasno, kje so postavljene prioritete,« je dejal Peterka.
Pomanjkljivi podatki
Preiskovanje podkupovanja je težko, ker je v takšna kazniva dejanja vpletenih malo oseb, oteženo pa je tudi zajemanje statistike. V TI Slovenia pravijo, da so pri zbiranju podatkov za letošnjo raziskavo zaznali vrsto sistemskih pomanjkljivosti, ki vplivajo na slabo izvajanje konvencije.
Zapisali so, da je pri pridobivanju podatkov na primer nekaj sodišč navedlo, da posebnih evidenc primerov podkupovanja z mednarodnim elementom ne vodijo, čeprav so po 12. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o takšnih primerih dolžni poročati Komisiji za preprečevanje korupcije, nekatera sodišča pa se na vprašanje sploh niso odzvala.
Peterka pravi, da zakon tovrstno vodenje evidenc predvideva, ne predvideva pa sankcij. Rešitev zato v TI Slovenia vidijo v vpeljavi preventivnih programov, »da bi se javni uslužbenci in funkcionarji zavedali pomembnosti tega področja in bi potem tudi proaktivno spremljali in poročali te zadeve«, meni Peterka.
Ljudje se bojijo posledic
Predlaga tudi vodenje digitalne evidence, iz katere bi lahko podatke črpali tako državni organi kot tudi nevladne organizacije, akademiki in zainteresirana javnost. »Samo na podlagi tega bi bilo mogoče izdelati neke bolj konkretne predloge, ki bi vodili k spremembi na tem področju,« sklene Peterka.
Ključni za ugotavljanje podkupovanja pa so tako imenovani žvižgači. Peterka meni, da je slovenska zakonodaja na področju zaščite prijaviteljev kakovostna, problem pa nastane pri izvajanju zakonov. »Zaščita prijaviteljev je pomanjkljiva v praksi, kar se kaže tudi v tem, da so ljudje večinoma nepripravljeni prijavljati, sploh kakšne hujše oblike kaznivih dejanj, ker se preprosto bojijo povračilnih ukrepov,« svari Peterka, ki še dodaja, da se s posledicami žvižgači srečujejo tako na delovnem mestu kot tudi osebno.
