Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik evroskupine in nizozemski minister za finance Jeroen Dijsselbloem je zaradi podaljšanih proračunskih pogajanj in dodatnih obveznosti doma »za nekaj tednov« preložil obisk v Sloveniji. S predstavniki vlade in Banke Slovenije bi se sicer srečal predvsem na temo sanacije slovenskih bank.
O tem je v pogovoru za Wall Street Journal (WSJ) govoril tudi slovenski minister za finance Uroš Čufer: »Imeli bomo več časa, da se bomo pogovorili in pregledali vse podrobnosti,« je povedal še pred današnjo nenadno odpovedjo Dijsselbloemovega obiska.
Minister je odgovarjal tudi na vprašanje, o katerem so po ugibanjih slovenskih medijev in po nastopu premierke Alenke Bratušek pisali tudi tuji mediji: namreč, ali Slovenije pričakuje, da bo potrebovala pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM. Minister je zagotovil, da »ne vidi potrebe za kaj takega«, in dodal, da ima Slovenija dovolj denarja do prihodnjega aprila, ko bo v plačilo zapadlo za 1,5 milijarde evrov petletnih obveznic države.
Glede bančnih težav Slovenije je minister prepričan, da »so obvladljive. Ključno, da spet dosežemo gospodarsko rast, je, da po eni strani očistimo bilance bank in po drugi strani prestrukturiramo dolgove slovenskih podjetij – oboje je med sabo povezano,« je povedal za WSJ. Časnik, glasilo Wall Streeta, navaja tudi guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki je še vedno tako kot minister prepričan, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za mednarodno pomoč.
Tri naloge, da se izognemo prihodu trojke
Po besedah glasnika komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna so izzivi v Sloveniji resni, a položaj je še obvladljiv, če bo ukrepanje hitro in odločno. Njihovo stališče do Slovenije da je jasno zapisano v devetih priporočilih, objavljenih konec maja, v katerih so zakoličili slovensko pot na ključnih področjih – od sanacije bank do minimalne plače.
Popolnoma jasno je, kaj mora narediti Slovenija, da se njeno gospodarstvo vrne na pot vzdržne rasti. Časa za zapravljanje ni več na razpolago,« pojasnjuje komisija.
Za Slovenijo so ključne tri naloge: do začetka oktobra mora ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, s strukturnimi reformami bi morala spodbuditi rast gospodarstva (pričakovana je privatizacija državnih podjetij), sanirati mora bančni sistem. V finančnem sektorju pričakujejo, da bodo pregled kakovosti bančnih bilanc in stresni testi končani do decembra. Na njihovi podlagi bo odločeno o nadaljnjem ukrepanju, Slovenija potrebuje za prenose terjatev v slabo banko soglasje Bruslja.
Na sedežu evropske komisije so registrirali nasprotujoče si izjave premierke Alenke Bratušek o pogovorih o zaprosilu za pomoč iz ESM. Očitke v zvezi s krivdo Bruslja za zamujanje pregleda bank pa zavračajo. Komisija da je skupaj z ECB in evropskim bančnim nadzornikom (EBA) ves čas zelo kooperativno podpirala Slovenijo v prizadevanjih za stabilizacijo bančnega sektorja. Bruselj zagovarja načelno stališče, da ima kakovost in verodostojnost testov prednost pred njihovo hitrostjo. To da je ključno za verodostojno strategijo slovenskega prestrukturiranja.
