Tiskane izdaje
Ljubljana – V vladni koaliciji načelno velja podpora zakonu o partnerski skupnosti, ki bo nadomestil dosedanje predpise urejanja razmerij v istospolnih parih, za katere je ustavno sodišče v dveh odločbah ugotovilo, da so v nasprotju z ustavo. Rok za odpravo neskladja je bil lani.
Predlog zakona o partnerski skupnosti (ZPS) bo v javni obravnavi do 15. novembra, potem bo šel v parlamentarno proceduro po rednem postopku. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) računajo na podporo koalicijskih partneric. »Tudi širšega nasprotovanja ne pričakujemo. Mislim, da smo kot družba že dovolj razviti, da gremo naprej,« meni Ružica Boškić, direktorica direktorata za družino na MDDSZ, ki opozarja, da Slovenija pri priznavanju pravic istospolno usmerjenih zelo zaostaja. »Mogoče je bila Slovenija na začetku 90. let država, ki je bila na tem področju progresivna, zdaj pa ni več. S sedanjo ureditvijo pravic istospolno usmerjenih oseb smo na 35. mestu v Evropi. Veliko držav nas je prehitelo pri teh vprašanjih, med drugimi tudi Hrvaška in Črna gora. Premakniti se moramo naprej. To moramo urediti, ne glede na to, kaj kdo osebno misli, kako se kdo osebno strinja ali ne. Na ravni pravic ne gre polemizirati,« je prepričana Ružica Boškić. Poudarja, da Slovenijo na vseh sestankih na ravni Evropske unije, na katerih obravnavajo spoštovanje človekovih pravic, spomnijo na ta vprašanja.
O do zdaj veljavnem zakonu o registraciji istospolnih skupnosti je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z ustavo na področju dedovanja. Neskladja bi najbrž našli še pri drugih točkah, če bi kdo sprožil postopek. Istospolna partnerja se ne moreta zdravstveno zavarovati drug po drugem, ne veljata za svojca, ko gre za obisk, denimo, v bolnišnici ali zaporu ... Novi zakon naj bi odpravil vse te neenakopravnosti v različnih zakonih. Po novem tudi ne bo več registracije, temveč sklenitev partnerske zveze pred matičarjem. Pomembna novost je tudi, da bodo imeli tudi pari, ki skupnosti ne bodo sklenili, enake pravice, enako kot jih imajo zunajzakonske skupnosti moškega in ženske. O otrokih, niti tistih, ki že živijo v istospolnih družinah, pa ne govori.
Zakon o partnerski skupnosti (ZPS), ki so ga na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v javno obravnavo dali že spomladi, a je zaradi padca vlade tam tudi obstal, prinaša precej sprememb v primerjavi z doslej veljavnim zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Med bistvenimi razlikami je ta, da je bila doslej skupnost med dvema moškima oziroma dvema ženskama registrirana, zdaj pa bo sklenjena pred matičarjem, tako kot zakonska zveza med moškim in žensko. Partnerja se bosta, denimo, morala odločiti, kako se bo kdo pisal. Pravzaprav bo to poroka v vsem, razen v imenu.
Z ZPS nameravajo odpraviti neenakosti tudi na nekaterih drugih področjih – brezposelni se bo lahko zdravstveno zavaroval po partnerju, partnerja se bosta lahko kot svojca obiskovala v bolnišnici ali zaporu; doslej, na primer, preživeli istospolni partner najemnika stanovanja ni imel pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe.
»Pomembna novost je tudi, da imajo enake pravice tudi pari, ki se niso registrirali – uvajamo tudi nesklenjeno partnersko skupnost, ki podobno kot je zunajzakonska skupnost pri raznospolnih parih,« je pojasnila Ružica Boškić, direktorica direktorata za družino na MDDSZ. »Glede ZRIPS je ustavno sodišče izdalo že dve odločbi, v katerih so sodniki jasno zapisali, da ni skladen z ustavo. Obe sta se nanašali na dedovanje, roka za odpravo neskladja pa sta potekla že leta 2013,« je dejala Ružica Boškić.
ZPS so pripravili na direktoratu za družino, s pomočjo ministrstva za notranje zadeve (za njih bo izvedbeno bolj zahteven, saj bodo sklenitve mogoče na upravnih enotah in morajo posodobiti matični register) in službe vlade za zakonodajo. »Ne glede na to, da je zakon kratek, je pravno zelo zahteven, saj 'povozi' vse zakone, ki zadevajo partnerske skupnosti. Tako ni treba popravljati cele vrste drugih zakonov, denimo glede pokojnin, dedovanja, ...« je opisala direktorica direktorata za družino.
ZPS ureja razmerja v paru, do tretjih oseb, torej tudi otrok, pa ne. »Verjamemo, da so vsa področja, kjer je zraven otrok, v domeni zakona o družinah. S tem se bomo ukvarjali prihodnje leto, saj zakon, ki bo pokril celo področje, pravice otrok, ukrepe za njihovo zaščito, nujno potrebujemo. Se pa o konkretnih rešitvah še ne pogovarjamo,« je dejala Ružica Boškić. Po njenih besedah so se ZPS najprej lotili tudi zato, ker je celoten diskurz okrog padlega družinskega zakonika pokazal, da je pri nas zadeve treba urejati postopno. Upa, da bo ZPS sprejet še pred pomladjo.
Nezadosten korak?
»To je nujen in nezadosten korak naprej,« je ZPS ocenil sociolog in aktivist Miha Lobnik. »Tak zakon bi bil aktualen pred desetimi leti, zdaj se poskuša z njim popravljati stvari za nazaj. Sicer bolje danes kot čez pet let, vendar je še vedno v duhu razlikovanja med skupnostmi in družinami parov istega spola in različnih spolov. Sprejetje ZPS je dobrodošlo, ne bo pa rešilo vseh problemov. Ne bo rešil simbolne neenakosti, ampak jo v bistvu poudarja. Uvedel bo dve novi kategoriji. Države, ki so vpeljale poroko za vse, so s tem rešile tudi dilemo, ali so ene vrste zvez manj vredne kot druge in so simbolno z isto zakonodajo uredile vsa razmerja. Države, ki ohranjajo različne zakonodaje za različne partnerske skupnosti, ohranjajo idejo simbolne diskriminacije.«
Lobnik je izrazil upanje, da bo ministrica Anja Kopač Mrak to pot uspela. »Treba je pozdraviti, da se je tako hitro odločila testirati stanje duha v koaliciji, kar kaže na proaktivno politiko ministrstva na tem področju. Je pa ZPS pisan v duhu referenduma o družinskem zakoniku. Pobudniki referenduma so se strinjali s tem, kar ta zakon daje. Uspeh tega zakona bo uspeh konservativnih na levici, neuspeh bi bil pa popolna izdaja nekih strank, ki se razglašajo za leve,« je strnil Miha Lobnik.
