Tiskane izdaje
Hrvaška diplomacija po neuradnih informacijah vse od odločitve države o odstopu od arbitraže intenzivno lobira po svetovnih prestolnicah ter zagovarja in pojasnjuje stališče svoje države. Po naših informacijah je njihovo ministrstvo za zunanje zadeve veleposlanikom v ključnih prestolnicah zaradi tega omejilo poletni dopust.
Aktivni in uspešni
Pri slovenskem zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da so tudi naši diplomati aktivni in uspešni. »Vodimo vse potrebne aktivnosti za zaščito interesov Republike Slovenije v arbitražnem postopku. Pomembno je, da arbitražno sodišče nadaljuje svoje delo, za kar ima po prepričanju Slovenije vsa potrebna pooblastila. Slovenija je storila vse, kar je v njeni moči za zaščito integritete sodišča in postopka in pri tem aktivno deluje tudi slovenska diplomatska mreža skladno s svojimi pristojnostmi in v okviru določb arbitražnega sporazuma.«
Informacije, da je avgusta, ko je bilo zaradi hrvaške odločitve o odstopu od arbitraže najbolj »vroče«, na poletni dopust šel vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU v Bruslju Rado Genorio, nam na ministrstvu niso ne potrdili ne zanikali, neuradno pa smo izvedeli, da je pravilna. Vendar je odhod diplomatov avgusta na dopust po besedah naših sogovornikov pričakovan, saj se v tem mesecu na počitnice odpravijo tudi zaposleni v evropskih institucijah, zato se aktivnost delovanja bruseljskega aparata tega meseca zelo zmanjša.
Naš sogovornik iz krogov blizu ministrstva za zunanje zadeve še opozarja, da je Slovenija pri javnem »merjenju moči« v slabšem položaju kot Hrvaška, saj se mora naša država strogo držati določila arbitražnega sporazuma, ki obe strani zavezuje, da se vzdržita vseh dejanj, ki bi lahko ogrozila delo sodišča. Hrvaški pa tega ni treba, saj se je javno odpovedala sporazumu in lahko zaradi tega javno pojasnjuje svoja stališča in nasprotuje arbitraži.
A tudi slovenska stran neuradno priznava, da postopek imenovanja novih dveh arbitrov, potem ko sta odstopila tako Jernej Sekolec kot njegov hrvaški »nasprotnik« Budislav Vukas, traja nenavadno dolgo. Šele ko bo predsednik sodišča Gilbert Guillaume imenoval dva nova arbitra, se bo lahko nadaljevalo delo sodišča, ki pa je z informacijami zelo skopo.
»Stalno arbitražno sodišče ne more odgovarjati na vaša vprašanja. Kot je določeno v arbitražnem sporazumu, so vsi postopki zaupni. Zato sodišče kot skrbnik ni pooblaščeno za podajanje kakšnih koli informacij, razen če mu tega ne naloži arbitražni tribunal,« so nam odgovorili s sodišča v Haagu.
O postopku izbire arbitrov ni obveščena niti Slovenija, pravijo na MZZ. »Slovenija je v interesu samostojnosti, nepristranskosti in neodvisnosti tribunala zaprosila predsednika arbitražnega sodišča, da po odstopu sodnika Abrahama imenuje arbitra. O poteku izbire Slovenija ni obveščena.« Prav tako država ni seznanjena z morebitnim terminskim načrtom dela sodišča. »Pričakujemo pa, da bo arbitražno sodišče, potem ko bo ponovno vzpostavljeno, kmalu nadaljevalo delo in čim prej izdalo razsodbo.«
Dvostransko vprašanje?
Podobno stališče ima tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v vlogi predsednika vlade leta 2009 podpisal arbitražni sporazum in ga pospremil s ponarodelim vzklikom: »Kakšen fantastičen dan!« »Predsednik pričakuje, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo in nepristransko razsodilo o meji med državama. Glede aktivnosti sodišča nima drugih informacij od tistih, ki so dostopne tudi domači in mednarodni javnosti. Predsednik pričakuje odločitev sodišča glede imenovanja dveh novih arbitrov skladno z arbitražnim sporazumom,« sporočajo iz predsednikovega urada.
Vse od odstopa od arbitražnega sporazuma Hrvaška odločno vztraja pri stališču, da je vprašanje meje dvostransko vprašanje, ki ga morata rešiti državi sami. »Smo edini stranki v tem sporu,« je ob obisku blejskega strateškega foruma povedala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. »Stališče evropske komisije ali kateregakoli posameznika je lahko kakršnokoli; na koncu bosta Slovenija in Hrvaška morali rešiti to vprašanje.«
Vse bolj medla stališča EK
Odločne izjave o podpori arbitražnemu sporazumu od evropske komisije nismo dobili. Kot so zapisali na vprašanje Dela, evropska komisija »podpira in spodbuja dialog med državama za čimprejšnjo rešitev« ter »še naprej podrobno spremlja razvoj dogodkov in delo arbitražnega sodišča«. Pravijo tudi, da niso stranka v arbitražnem postopku, ampak da so v času pred odločitvijo Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega vprašanja z arbitražo delovali kot tako imenovani facilitator tega procesa.
Niti dejstvo, da je sporazum poleg obeh tedanjih predsednikov vlade, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, podpisal tudi švedski premier Fredrik Reinfeldt, komisije pravno ne zavezuje. »Evropska komisija ni stranka v arbitražnem postopku. Švedski premier Reinfelfdt je sporazum podpisal v imenu držav članic EU, in ne v imenu evropske komisije,« je odgovorila Maja Pavlović iz predstavništva evropske komisije v Ljubljani.
Od »podpiranja«
